Court rejects appeal, ruling multilateral compensation differs from bilateral debt offset under ZOR due to lack of mutuality.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, which upheld a partial enforcement order for the defendant to pay interest and costs. The appellant argued that a debt had been extinguished through a prior debt offset situation, claiming no interest should accrue. The court rejected this, finding that the transaction was a multilateral compensation involving three parties, which lacks the mutual reciprocity required for a bilateral debt offset under the Obligations Act.
Legislator-Regeste
KI-generierts. 336-343 ZOR; Multilateral compensation lacks the mutuality of parties required for bilateral debt offset, meaning the extinguishment of claims does not automatically trigger the interest provisions of s. 313 ZOR.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Multilateralne kompenzacije ni mogoče enačiti s pobotom kot ga ureja zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v členih 336 do 343. Pri multilateralni kompenzaciji manjka vzajemnost - stranki nista istočasno eden do drugega dolžnik in upnik, ki je pogoj za pobot in pravno posledico pobota - ugasnitev v trenutku srečanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožeča stranka je z izvršbo na podlagi verodostojne listine zahtevala od tožene stranke glavnico v znesku v znesku 33.880,00 sit z zamudnimi obrestmi in stroški. Po ugovoru dolžnika-tožene stranke in sklepu sodišča o reševanju zadeve v pravdnem postopku je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati glavnico 3.764,50 sit z obrestmi od 6.10.1992 do plačila in stroški, v presežku pa je vzelo na znanje umik tožbe za 30.115,50 sit spp.
Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala le tisti del prvostopne sodbe, s katerim je le-to vzdržalo del izvršilnega sklepa v veljavi oz. ji naložilo plačilo 3.764,50 sit spp. Pri tem je ponovila trditev z glavne obravnave, da je zaradi pobota vtoževana terjatev bila plačana že prej - ko je prišla v pobotno situacijo.
Zato po mnenju pritožbe niso nastale zamudne obresti in tudi ni uporaben člen 313 ZOR.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je iz naloga za kompenzacijo, ki so ga podpisali tožeča stanka, tožena stranka in podjetje AA. ter obvestila SDK z dne 5.10.1990 razvidno, da gre za večstransko kompenzacijo v kateri so bile udeležane tri stranke. Pritožnica torej zmotno enači multilateralno kompenzacijo s pobotom kot ga ureja zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v členih 336 do 343. Pri multilateralni kompenzaciji manjka vzajemnost - stranki nista istočasno eden do drugega dolžnik in upnik, ki je pogoj za pobot in pravno posledico pobota - ugasnitev v trenutku srečanja. Stranke, ki prijavijo svoje terjatve v multilateralno kompenzacijo pristanejo na to, da njihove terjatve ugasnejo na dan, ko SDK izvede kompenzacijo.
Iz predloženega obvestila SDK je v tem primeru razvidno, da je bila kompenzacija izvedena dne 5.10.1992, med strankama pa ni bilo spora, da je predmetna terjatev v znesku 33.880,00 sit bila vključena v navedeno multilateralno kompenzacijo. Glede pravnih učinkov določila člena 313 ZOR se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilno obrazložitev izpodbijane sodbe.
Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke neutemeljena.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranki nista zaznamovali.