Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSK sodba Cp 722/2007 ECLI:SI:VSKP:2008:CP.722.2007 KI-generiert

Appeal dismissed; personal servitude of residence terminated due to 30-year non-performance under ODZ Art. 521.

Geschäftsnummer VSK sodba Cp 722/2007
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court in Koper dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that terminated the defendant's personal servitude of residence due to thirty years of non-performance. The defendant argued the servitude was a lifetime right of enjoyment ('užitka') based on witness testimony, claiming it should not expire upon non-use. The court ruled that the specific facts of the single room constituted a servitude of use ('rabe'), which is non-transferable and extinguished by long-term non-performance, thereby allowing the plaintiff to acquire the property freedom.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Art. 521 ODZ; Art. 137 ODZ: A personal servitude of residence classified as a servitude of use ('rabe') terminates due to non-performance, allowing the beneficiary to acquire the property freedom after the statutory period.

Schlagwörter

KI-generiert
personal servitude of residence servitude of use non-performance extinction acquisition of property freedom ODZ Article 521 lifetime servitude non-transferable servitude Nichtbefolgung von Dienstvorschriften

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Art. 521 ODZ
Art. 137 ODZ
Art. 350 ZPP
Art. 353 ZPP

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
ZVS št. 3/60 z dne 4.4.1960
KI-generiert
VSL sodba I Cp 3607/2011
Court dismisses claim to extinguish easement, ruling partial loss of utility does not equal total uselessness.
VSL sklep I Cp 2678/2015
Appeal granted; court held no legal action needed to prove owner's objection to easement execution.
VSRS Sklep II DoR 3/2025
Supreme Court denies leave for appeal regarding procedural error interpretation and land registry title issuance requirements.
Sklep II Ips 561/2009
Appeal dismissed for failure to separately value disputed property claims against multiple defendants.
VSL sklep I Cp 2377/2016
Appeal court vacates first-instance judgment for failure to prove continuous 20-year servitude exercise. The court found a procedural violation regarding the start date of the prescriptive period. The court ruled that the burden of proof lies with the claimant to demonstrate continuous exercise of the servitude throughout the entire 20-year period. Since the first-instance court could not verify the continuity of use between 1989 and 1995, the judgment was vacated and the case remanded for a new trial. The court emphasized that servitudes can only be acquired within the scope of actual exercise, not broadly. Furthermore, the court must separately determine the acquisition of pedestrian paths versus vehicular access for forestry purposes. The appeal was allowed, and the case was sent back to the first-instance court for reconsideration. The court held that the burden of proof rests on the claimant to show continuous exercise of the servitude throughout the entire 20-year period. Since the first-instance court could not verify the continuity of use between 1989 and 1995, the judgment was vacated and the case remanded for a new trial. The court emphasized that servitudes can only be acquired within the scope of actual exercise, not broadly. Furthermore, the court must separately determine the acquisition of pedestrian paths versus vehicular access for forestry purposes. The appeal was allowed, and the case was sent back to the first-instance court for reconsideration.

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Stališče teorije in sodne prakse je, da tudi za osebne služnosti velja, da lahko prenehajo zaradi neizvrševanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugotovilo, da je služnostna pravica stanovanja na sobi v hiši v Š., ustanovljena v korist toženca, prenehala iz razloga, ker je toženec v dobi 30 let ni izvrševal. Na sobi je imel namreč toženec služnostno pravico rabe in sam v sobi ni nikoli bival. Sodišče je še odločilo, da mora toženec izprazniti sobo in jo prazno izročiti tožnici in da mora povrniti 1.532,19 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se toženec pritožuje in v pritožbi navaja, da je sodišče dokazni postopek pripeljalo do napačnega zaključka, da je služnost stanovanja ustanovljena v obliki rabe, čeprav je tožena stranka dokazala nasprotno, da je služnost ustanovljena v obliki užitka. Služnost užitka je v korist toženca ustanovil S.L., ki je potem sobo v obliki užitka na stanovanju tudi največ uporabljal, to je uporabljal jo je 24 let. Tožnica je sama izpovedala, da je bila služnost stanovanja tožencu zapisana s strani pokojnega očeta S.L., da bo imel streho nad glavo in da je bilo rečeno, da ima v hiši služnost za spanje. Smiselno podobno so izpovedale tudi priče E.L. in D.K. ter sam toženec z besedami, da ima "užitek sobe do smrti". Izrecno se toženec upira tolmačenju sodišča, da je sporna služnost prenehala zaradi 30 - letnega neizvrševanja. Služnost je bila izrecno ustanovljena do smrti upravičenca, za takšne osebne služnosti pa priposestvovanje ne more veljati. Gre za pomemben socialni korektiv, ki je namenjen predvsem starejšim ljudem, da so zagotovljeni glede stanovanja do svoje smrti. Določbe Občega državljanskega zakonika (ODZ), na katere se sklicuje sodba, temu ne nasprotujejo, ampak veljajo za služnosti, ki po svoji vsebini niso omejene. Nelogično je, da osebna služnost preneha ravno takrat, ko naj bi jo najbolj potreboval.

Pritožba ni utemeljena.

Število in vsebino stvarnih pravic, torej tudi osebnih služnosti, določa zakon. Predmetna osebna služnost je bila ustanovljena kot dosmrtna služnostna pravica stanovanja v letu 1966, torej v času, ko so se uporabljala pravna pravila Občega državljanskega zakonika (ODZ). Sodišče prve stopnje se je zato pravilno oprlo na pravno pravilo paragrafa 521 ODZ, ki v primeru služnosti stanovanja določa, kdaj gre za služnost rabe in kdaj za služnost užitka. Za slednjo gre le v primeru, da so prepuščeni v uživanje vsi za stanovanje primerni hišni deli brez utesnitve. Osebna služnost, ki je predmet te pravde, obsega dosmrtno pravico bivanja v eni sobi v hiši Š. in torej ne izpolnjuje pogojev za služnost užitka. Te ugotovitve pritožba s sklicevanjem na izpovedi prič ne more izpodbiti. Dodati je le, da je trditev toženca, da je služnost zanj ustanovil njegov oče in je nato to isto služnost oče sam užival več kot 20 let, nesmiselna, saj je bila nepremičnina celotno obdobje last očeta. Ker je lastnik služeče stvari uporabljal stvar, na kateri je ustanovljena služnost, lahko to pomeni le, da se služnost v tem obdobju ni izvrševala. Ob gornjih ugotovitvah in ob dejstvu, da je služnost rabe neprenosljiva, je zato prvostopno sodišče pravilno ugotovilo, da toženec služnosti najmanj v obdobju od 1966 do očetove smrti leta 2000 ni izvrševal. Pravilen je tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica na ta način priposestvovala prostost služnosti. Stališče teorije in sodne prakse namreč je, da tudi za osebne služnosti velja, da lahko prenehajo zaradi neizvrševanja. Dodati je le, da je v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča št. 3/60 z dne 4.4.1960 doba, v kateri je mogoče priposestvovati prostost služnosti, 20 let in ne 30 let, kot je štelo sodišče prve stopnje (kar pa ni vplivalo na pravilnost odločitve). Pavšalne pritožbene navedbe o služnosti kot socialnem korektivu zato niso relevantne.

Pritožbeno sodišče je sodbo preverilo še z vidika kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker teh ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.