Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSC sklep Cp 416/2008 ECLI:SI:VSCE:2008:CP.416.2008 KI-generiert

Court dismisses appeal as inheritance court must determine heirs ex officio under officiality principle.

Geschäftsnummer VSC sklep Cp 416/2008
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's decision to allocate newly discovered assets to a grandchild. The appellant argued that the court erred by appointing a grandchild as heir without her specific request, claiming this violated procedural rights. The court ruled that inheritance proceedings operate under the principle of officiality, requiring the court to determine heirs independently of party submissions and to follow prior final judgments.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 162 of the Inheritance Act; Article 167 of the Inheritance Act: Inheritance proceedings are conducted under the principle of officiality, obligating the court to ascertain heirs ex officio and allocate assets according to final prior judgments regardless of party requests.

Schlagwörter

KI-generiert
principle of officiality ex officio determination inheritance proceedings final judgment heir determination rechtliche Vermutung bisheriger Rechtsstatus gesetzlicher Anspruch

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 162 of the Inheritance Act
Article 167 of the Inheritance Act
Article 222 of the Inheritance Act
Article 223 of the Inheritance Act
Article 224 of the Inheritance Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče mora po uradni dolžnosti ugotoviti kdo so dediči. Sodišče zbira in upošteva dokaze tudi po uradni dolžnosti in ni vezano le na predloge strank.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče naknadno najdeno premoženje po čl. 221 Zakona o dedovanju prisodilo vnuku zapustnice Č. R.in sicer na osnovi pravnomočnega sklepa o dedovanju opr. št. D 609/2000 z dne 3. 10. 2000.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila J. G. V pritožbi ne zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo čl. 211 Zakona o dedovanju in da je premoženje razdelilo v nasprotju s prejšnjim pravnomočnim sklepom. Zatrjuje pa, da je dedinja J. G., hčerka J. G.; J. G. pa je brat A. G., ki je bil poročen z zapustnico V. G. Nato v pritožbi razpravlja o zapuščinskih postopkih po J. in A. G. Zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki je v tem, da je pritožnica za sebe predlagala izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, sodišče pa je mimo predloga razglasilo za dediča vnuka zapustnice. Prilaga oporoko z dne 21. 9. 1983 in darilno pogodbo z dne 26. 7. 1984.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno uporabilo čl. 221 Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in je pravilno odločilo o dedovanju naknadno najdenega premoženja.

Osnova za izdajo izpodbijanega sklepa je sklep o dedovanju opr. št. D 609/2000 z dne 3. 10. 2000, ki je postal pravnomočen dne 3. 11. 2000.

Po citiranem sklepu je po pokojni G. V. dedoval vnuk zapustnice Č. R. Po pokojni bi sicer moral dedovati sin zapustnice M. Č., ki pa se je v svojem imenu odpovedal dedovanju in je zato dedoval njegov sin, oziroma vnuk zapustnice.

Dedovanje je bilo v obeh primerih izvedeno v I. dednem redu, saj je po vstopni pravici namesto potomca zapustnice dedoval njegov potomec (vnuk zapustnice).

Pritožnica niti ne zatrjuje, da naj bi bila dedinja I. dednega reda, ampak iz njenega pritožbenega zatrjevanja izhaja oddaljeno sorodstvo, oziroma svaštvo.

Sodišče je moralo upoštevati le pravnomočen prejšnji sklep o dedovanju in je moralo naknadno najedeno premoženje dosoditi v skladu s pravnomočnim sklepom.

V zapuščinskem postopku ne poznamo obnove postopka, zato lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju potencialni dediči uveljavljajo pravice le v pravdi (čl. 222, 223 in 224 ZD). Glede na sedanje trditve pa pritožnica ne bi uspela niti v pravdi, saj ne spada v I. dedni red, ki je bil odločilen za dedovanje.

Razpravljanje o dedovanju po pokojnemu J. in A. G. ne spada v ta postopek.

Neupoštevno je zatrjevanje, da je sodišče mimo predloga pritožnice razglasilo za dediča vnuka zapustnice. Zapuščinski postopek se namreč vodi po načelu oficialnosti, kar je predpisano v čl. 162 ZD, saj mora sodišče uradoma ugotoviti, kdo so dediči. Načelo oficialnosti postopka izhaja tudi iz čl. 167 ZD, saj sodišče upošteva dokaze tudi po uradni dolžnosti – npr. podatke zemljiške knjige.

Če pa pritožnica meni, da sodišče z izpodbijanim sklepom ni odgovorilo na njen predlog, lahko predlaga izdajo posebnega sklepa.