Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSC sklep I Ip 879/2007 ECLI:SI:VSCE:2008:I.IP.879.2007 KI-generiert

Appeal allowed: Enforcement agent entitled to recover VAT on service fees as necessary enforcement costs.

Geschäftsnummer VSC sklep I Ip 879/2007
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court granted the creditor's appeal, ordering the debtor to pay an increased enforcement cost amount of 281.89 EUR instead of the original 234.91 EUR. The creditor argued that the enforcement agent, as a VAT liable party, was entitled to the full net service value plus the 20% VAT, which the first-instance court incorrectly excluded. The court ruled that the statutory tariff defines the service value in net terms, meaning the agent must add VAT to this net sum to determine the total necessary enforcement cost recoverable from the debtor.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Čl. 6/3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom; Zakon o davku na dodano vrednost: The enforcement agent is entitled to recover the full net service value plus applicable VAT as necessary enforcement costs when the agent is a VAT liable party.

Schlagwörter

KI-generiert
enforcement costs value of point VAT recovery enforcement agent necessary costs Vorsteuerabzug und Erstattungen unbezahlte Zollabgaben Verzugskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Čl. 6/3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom
V čl. 6/3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je določena vrednost točke brez davka na dodano vrednost.
Zakon o davku na dodano vrednost

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
baza IESP
Enako je tudi stališče sodne prakse – baza IESP, VSK 00720 in VSL 47522.
VSK 00720
Enako je tudi stališče sodne prakse – baza IESP, VSK 00720 in VSL 47522.
VSL 47522
Enako je tudi stališče sodne prakse – baza IESP, VSK 00720 in VSL 47522.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se znesek 234,91 EUR nadomesti z zneskom 281,89 EUR. V ostalem delu je izrek nespremenjen.

Dolžnik je dolžan povrniti upniku 55,08 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude pa plačati zakonske zamudne obresti.

[JEDRO]

Vrednost točke je določena v neto znesku.

Izvršitelj, ki je zavezanec za DDV, je upravičen celotno vrednost storitve povečati za DDV.

Povečana neto vrednost predstavlja potreben izvršilni strošek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče dolžniku naložilo povrnitev stroškov v znesku 234,91 EUR, ni pa priznalo 20 % DDV.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Davek na dodano vrednost ne more bremeniti upnika, ampak dolžnika. Čl. 6/3 Pravilnika o tarifi govori o vrednosti točke brez davka. Po stališču sodišča bi se izvršitelju zmanjšala nagrada še za 20 %, čeprav je vrednost točke določena v neto znesku. Odločitev sodišča odstopa od splošne sodne prakse, ki priznava DDV. Predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče ni navedlo materialnih predpisov, ki urejajo plačilo davka na dodano vrednost.

V čl. 6/3 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je določena vrednost točke brez davka na dodano vrednost. To pomeni, da že gramatikalna razlaga norme ne dopušča nobenega dvoma o tem, da je vrednost točke določena v neto znesku torej v znesku, ki v vsakem primeru pripada izvršitelju kot plačilo za opravljeno delo. Ta neto znesek plačila ni dopustno zmanjševati za davek na dodano vrednost. To pomeni, da je izvršitelj upravičen povečati neto plačilo za opravljeno delo za davek na dodano vrednost, če ga mora kot davčni zavezanec plačati.

Takšno stališče jasno izhaja iz Zakona o davku na dodano vrednost, ki predpisuje, da se davek obračuna in plačuje od opravljenih storitev. Med storitve pa sodi vse, kar predstavlja plačilo izvršitelju, za kar mora izvršitelj tudi izdati račun (obračun). To pomeni, da je izvršitelju treba obračunati davek na dodano vrednost na celotno vrednost storitve. Iz dokončnega obračuna na list. št. ... je tudi razvidno, da je upnik plačal tudi obračunan davek na dodano vrednost, zato mu ga je dolžan dolžnik povrniti, kot potreben strošek izvršbe.

Enako je tudi stališče sodne prakse – baza IESP, VSK 00720 in VSL 47522.

Sodišče je dolžniku naložilo povrnitev 234,91 EUR stroškov izvršitelja, pri tem pa ni priznalo 20 % DDV. Upnik je torej upravičen tudi do zneska DDV od odmerjenih stroškov 234,91 EUR, to je do zneska 46,98 EUR. Namesto dosedanjega zneska 234,91 EUR je upnik upravičen do 281,89 EUR.

Upnik je s pritožbo uspel, zato mu glede na pritožbeno vrednost 46,98 EUR po tar. št. 27/6 v zvezi s tar. št. 18, za pritožbo pripada 100 točk ali skupaj z DDV 13.200,00 SIT, ali 55,08 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodna taksa ni bila odmerjena. Drugi pritožbeni stroški niso izkazani.