Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSK sklep II Cpg 26/2006 ECLI:SI:VSKP:2006:II.CPG.26.2006 KI-generiert

Creditor's appeal dismissed; debtor's challenge to enforcement order deemed substantiated and reasoned.

Geschäftsnummer VSK sklep II Cpg 26/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the creditor's appeal and upheld the first-instance court's decision to revoke the enforcement order. The debtor argued that the submitted documents failed to prove the business relationship or the origin of the debt, asserting the creditor bore the burden of proof. The court ruled that the debtor's specific allegations regarding the lack of evidence for the debt's existence constituted a substantiated challenge, thereby relieving the debtor of the duty to provide further proof.

Legislator-Regeste

KI-generiert

2. odst. 53. v zvezi z 1. odst. 61. člena in 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: A debtor's objection to an enforcement order is considered substantiated and reasoned if it specifically alleges that the creditor has failed to prove the existence of the legal relationship and the origin of the debt, shifting the burden of proof back to the creditor.

Schlagwörter

KI-generiert
enforcement order revocation burden of proof creditor substantiated objection business relationship proof enforcement proceedings appeal Nutzungsplanrevision Zonenvorschriftsverletzung neue Stadt

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
2. odst. 53. v zvezi z 1. odst. 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba upnika se zavrne in p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v konkretnem primeru opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru je namreč dolžnik izrecno navajal, da predložene listine ne dokazujejo poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, saj iz njih ni mogoče razbrati, iz česa naj bi dolg sploh izhajal. Ni mogoče ugotoviti, na katere storitve oz. material se nanaša vtoževani dolg. Take navedbe tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenijo zatrjevanje, da upnik ni izkazal nastanka pravnega razmerja, kar pa je njegovo dokazno breme. Dolžnik je tako zatrjeval negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati sicer upnik, zato seveda tudi dolžnik ni dolžan predložiti nobenih dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 1.12.2005 v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka, o zahtevku in stroških pa bo odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v N.

Zoper ta sklep je vložil pritožbo upnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in predlagal, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je dejansko ugovor zoper sklep o izvršbi neobrazložen in s tem neutemeljen. Temelj zahtevka je prodajna pogodba, sama višina terjatve pa izhaja iz seštevka posameznih faktur. Dolžnik ne trdi, da navedenega blaga ni naročil, niti ne prejel, ampak zgolj navaja, da bi upnica ne izkazala, da je dolžnik od nje karkoli prejel. Dokazov za svoje trditve pa dolžnik niti ni predložil.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 2. odst. 53. v zvezi z 1. odst. 61. člena in v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi v konkretnem primeru opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru je namreč dolžnik izrecno navajal, da predložene listine ne dokazujejo poslovnega razmerja med upnikom in dolžnikom, saj iz njih ni mogoče razbrati, iz česa naj bi dolg sploh izhajal. Ni mogoče ugotoviti, na katere storitve oz. material se nanaša vtoževani dolg. Take navedbe tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenijo zatrjevanje, da upnik ni izkazal nastanka pravnega razmerja, kar pa je njegovo dokazno breme. Dolžnik je tako zatrjeval negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati sicer upnik, zato seveda tudi dolžnik ni dolžan predložiti nobenih dokazov. Že iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.