Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II Ips 514/96 ECLI:SI:VSRS:1997:II.IPS.514.96 KI-generiert

Request for extraordinary review of final judgment rejected due to loss of Yugoslav jurisdiction after Slovenia's independence.

Geschäftsnummer Sklep II Ips 514/96
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the plaintiff's request for an extraordinary review of final judgments from all three court levels. The plaintiff argued for a transfer of jurisdiction to a local court, but the court found the relevant procedural provisions of the former Yugoslav Code of Civil Procedure were inapplicable. Since Slovenia's independence ended the specific purpose of those federal provisions, they cannot be sensibly applied as Slovenian law without contradicting the new legal order.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (416. do 420. člen); ZU izvedbe TU listine (1. odst. 4. člen): Provisions of the former Yugoslav Code of Civil Procedure regarding extraordinary review at the federal level ceased to apply after Slovenia's independence and cannot be sensibly used as Slovenian law.

Schlagwörter

KI-generiert
extraordinary review final judgment Slovenia independence federal jurisdiction Code of Civil Procedure transfer of jurisdiction legal order Berechnung und Satz der Erstattung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe se zavrže.

[JEDRO]

Zakon o pravdnem postopku je res omogočal izreden preizkus pravnomočne odločbe pri zveznem sodišču (416. do 420. člen ZPP) kot izredno pravno sredstvo s povsem določenim namenom, ki izhaja iz drugega odstavka 416. člena ZPP, to pa je s sojenjem pred zveznim sodiščem zagotoviti enotnost jugoslovanskega trga v primerih, ko je bila ta kršena s kakšno odločbo nekdanjih republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč. Namen zagotoviti takratno zvezno ureditev pred takratnim zveznim sodiščem je prenehal z osamosvojitvijo Slovenije. Tako omenjenih določb ZPP ni mogoče smiselno uporabiti kot republiški predpis, kakor sicer dopušča prvi odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), ki določa, da se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v njej smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, vendar le če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Ni tudi nobenih pogojev, da bi po drugem odstavku pravkar omenjenega člena glede tu obravnavanega vprašanja prešla pristojnost zveznega sodišča na katerikoli organ naše države, kar se tudi ni zgodilo.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej odškodninski pravdi je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženka plačati tožniku 959.315,67 SIT odškodnine, medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Proti tej sodbi je vložila pritožbo le toženka. Sodišče druge stopnje je to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Proti obema sodbama je vložil tožnik revizijo, ki jo je vrhovno sodišče kot nedovoljeno (drugi odstavek 389. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP) zavrglo (392. člen ZPP).

Po tej odločitvi je tožnik vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne odločbe, in sicer zoper odločbe vseh treh stopenj, in predlagal, naj jih vrhovno sodišče razveljavi in zadevo odstopi splošno krajevnemu pristojnemu Okrajnemu sodišču v M.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku je res omogočal izreden preizkus pravnomočne odločbe pri zveznem sodišču (416. do 420. člen ZPP) kot izredno pravno sredstvo s povsem določenim namenom, ki izhaja iz drugega odstavka 416. člena ZPP, to pa je s sojenjem pred zveznim sodiščem zagotoviti enotnost jugoslovanskega trga v primerih, ko je bila ta kršena s kakšno odločbo nekdanjih republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč. Namen zagotoviti takratno zvezno ureditev pred takratnim zveznim sodiščem je prenehal z osamosvojitvijo Slovenije. Tako omenjenih določb ZPP ni mogoče smiselno uporabiti kot republiški predpis, kakor sicer dopušča prvi odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I in 45/I/94), ki določa, da se do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije v njej smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, vendar le če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Ni tudi nobenih pogojev, da bi po drugem odstavku pravkar omenjenega člena glede tu obravnavanega vprašanja prešla pristojnost zveznega sodišča na katerikoli organ naše države, kar se tudi ni zgodilo.

Pravno sredstvo, ki ga je vložil tožnik, torej ni dovoljeno (smiselna uporaba drugega odstavka 389. člena ZPP), zaradi česar jo je moralo sodišče zavreči (smiselna uporaba 392. člena ZPP).