Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM sklep I Cp 1749/2006 ECLI:SI:VSMB:2007:I.CP.1749.2006 KI-generiert

Appeal allowed; default judgment issued without full adversarial process is void under ZPP.

Geschäftsnummer VSM sklep I Cp 1749/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court granted the appeal, vacated the first-instance default judgment, and remanded the case for retrial. The plaintiff argued that the lower court violated procedural rights by issuing a default judgment without allowing them to present new evidence or arguments. The court held that such judgments are only valid if the claim's lack of merit is evident from the initial complaint; otherwise, a full adversarial process is required. Consequently, the judgment was set aside to ensure the plaintiff could properly defend their property rights.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZPP 318. člen (3. odstavek); ZPP 339. člen (2. odstavek, 7. točka, 12. točka): A default judgment under Article 318(3) of the Civil Procedure Act is invalid if the claim's merit cannot be determined solely from the initial complaint, as the court must conduct a full adversarial process to allow the opposing party to present new facts or evidence.

Schlagwörter

KI-generiert
default judgment validity adversarial process requirement ZPP 318 third paragraph litispendence effect remand for retrial property rights protection procedural violation Abänderung vorsorglicher Massnahmen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZPP 318. člen (3. odstavek)
ZPP 339. člen (2. odstavek, 7. točka, 12. točka)
ZPP 89. člen (1. odstavek)
ZPP 286. člen
ZPP 354. člen (1. odstavek)
ZPP 165. člen (3. odstavek)
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je lastnica nepremičnine parc. št., vl. št., k.o. do 1/4 in da ji morata toženca izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino za vknjižbo lastninske pravice, vsak do 1/8.

Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Druga tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo tudi o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.

Tekom tega pravdnega postopka je sodišče prve stopnje že izdalo zamudno sodbo zoper katero se je pritožil le drugi toženec, pritožbeno sodišče pa je to sodbo razveljavilo le v izpodbijanem delu, to je v delu, ki se nanaša na drugega toženca. Sodba je tako zoper prvotoženko postala pravnomočna in je v tem obsegu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Pravilno je tudi stališče tožnice, da po tem, ko je podana litispendenca (prvi odstavek 89. člena ZPP) sodbe iz tretjega odstavka 318. člena ZPP ni več mogoče izdati. Določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP je potrebno razumeti tako, da je takšno sodbo mogoče izdati le, kadar iz dejstev navedenih v tožbi nedvomno izhaja, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, ne pa tudi v primeru, ko bi tožeča stranka z ustreznimi dopolnitvami, ki jih lahko poda do konca prvega naroka za glavno obravnavo (286. člen ZPP), torej z navedbo morebitnih novih dejstev ali pa s predlaganjem ustreznih dokazov, lahko dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka. V tem primeru mora sodišče izpeljati kontradiktoren postopek.

Sodišče prve stopnje je v nasprotju z določili ZPP izdalo zavrnilno zamudno sodbo (tretji odstavek 318. člena ZPP) in je tako podana bistvena kršitev določb ZPP iz 7. točke drugega odstavka 339. člena.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo dokazni postopek nato bo o zadevi ponovno odločilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.