Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM sklep I Cp 2373/2006 ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.2373.2006 KI-generiert

Appeal dismissed; applicant failed to prove specific risk of alienation under ZIZ interim order requirements.

Geschäftsnummer VSM sklep I Cp 2373/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for an interim order prohibiting the transfer or encumbrance of real estate. The applicant argued that the mere registration of the owner in the land registry created a sufficient risk, but the court held this was insufficient. The court ruled that the applicant must concretely prove at least one of the three statutory conditions for such an order, which they failed to do.

Legislator-Regeste

KI-generiert

272. člen ZIZ; 338. člen ZPP: An applicant for an interim order prohibiting alienation or encumbrance must concretely prove at least one of the statutory conditions; mere registration of ownership does not automatically satisfy the requirement of demonstrated risk.

Schlagwörter

KI-generiert
interim order prohibition of alienation ZIZ interim order burden of proof risk of encumbrance land registry owner appellate review Einhaltung des Vorverfahrens

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tako, kakor zakonsko določilo razume tožnik pa bi pomenilo, da pri začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nasproti zemljiškoknjižnemu lastniku ne bi bilo potrebno izkazati nobene od treh predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker takšne predpostavke že tako ali tako obstajajo, to pa ni bil namen zakonodajalca, zato zgolj povezovanje dveh predpostavk ne zadošča in mora predlagatelj začasne odredbe eno od predpostavk konkretno izkazati za verjetno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik v postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in izstavitve zemljiškoknjižne listine zahteval zoper toženko prepoved odtujitve in obremenitve njej lastnih nepremičnin.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

Ne drži pritožbena graja, da sodišče prve stopnje o uveljavljanjem razlogu iz tretje alinee drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ni reklo ničesar, saj je sodišče neobstoj obeh uveljavljanih razlogov (iz prve in tretje alinee drugega odstavka 272. člena ZIZ) obširno obrazložilo v zadnjem odstavku na drugi strani izpodbijanega sklepa.

Tudi pritožbena izvajanja, da je nevarnost odtujitve in obremenitve podana že zato, ker je toženka v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica (prva alinea prvega odstavka 272. člena ZIZ), v kolikor pa z nepremičnino ne namerava razpolagati, pa ne bo utrpela hujših posledic kot tožnik (tretja alinea drugega odstavka 272. člena ZIZ), ne morejo imeti uspeha. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik zatrjevane nevarnosti ni z ničemer konkretiziral. Tako, kakor zakonsko določilo razume tožnik pa bi pomenilo, da pri začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve nasproti zemljiškoknjižnemu lastniku ne bi bilo potrebno izkazati nobene od treh predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker takšne predpostavke že tako ali tako obstajajo, to pa ni bil namen zakonodajalca, zato zgolj povezovanje dveh predpostavk ne zadošča in mora predlagatelj začasne odredbe eno od predpostavk konkretno izkazati za verjetno.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke je odpadel, ker niso bili priglašeni, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi, zato njeni stroški ne predstavljajo potrebnih stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).