Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba II Ips 674/2006 ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.674.2006 KI-generiert

Supreme Court dismisses state compensation claim where administrative acts were not arbitrary despite construction delays.

Geschäftsnummer Sodba II Ips 674/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellants' revision against a second-instance decision denying state compensation for construction-related damages. The court found that the administrative organs did not act arbitrarily, as the construction exceeded approved limits and the prolonged procedure was justified by the nature of the project and neighbors' interests. Consequently, no legal prerequisites for state liability were met, and the revision was invalid under the Code of Civil Procedure.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 378 of the Code of Civil Procedure; State compensation liability requires proof of arbitrary administrative conduct, which was absent here as the procedural delays were objectively justified by construction constraints and neighbor interests.

Schlagwörter

KI-generiert
state compensation liability arbitrary administrative conduct Code of Civil Procedure construction permits procedural delays Rückforderung des Staates zivilrechtlicher Schadenersatz Inkonvenienzentschädigung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 378 of the Code of Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Tožnika sta z gradnjo presegla odobrena gradbena dela, zato je bila 1.8.1991 izdana odločba o ustavitvi del in je bilo trajanje nadaljnjega upravnega postopka pogojeno z naravo gradnje v starem mestnem jedru in upravičenimi interesi sosedov graditeljev. Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da ravnanje upravnih organov, zaradi katerega naj bi tožnikoma nastala škoda, ni bilo nedopustno in zato ni podana vsaj ena od predpostavk, ki bi morale soobstajati zato, da bi nastala odškodninska obveza države.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo vse odškodninske zahtevke obeh tožnikov v zvezi z zamudnimi obrestmi, ki sta jih tožnika morala plačati zaradi nepravočasnega vračanja posojil in v zvezi z izpadom njunega dohodka od dejavnosti. Odločilno stališče sodišča je bilo, da upravni organi niso ravnali protipravno v upravnih postopkih zaradi obnove (gradnje) stanovanjsko-poslovnega objekta tožnikov in zato niso podane vse predpostavke civilnega delikta.

2.Pritožbeno sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbo obeh tožnikov proti prvostopenjski sodbi.

3.Tožnika sta vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi „bistvene kršitve določil pravdnega postopka, kršitve materialnega prava in arbitrarnega odločanja v pravdnem postopku“. Zmotno naj bi bilo stališče obeh sodišč, da sta bili pravdni stranki v civilnem razmerju, „saj ni nikjer nikakršnega civilnopravnega akta, ki bi opravičeval takšno stališče“. Odgovornost za škodo iz javnopravnega razmerja je objektivna in je treba le ugotoviti kršitev upravnega postopka zaradi nerazumnega večletnega zavlačevanja postopka, nepravilnega vodenja postopka, nepristranskega odločanja v teku postopka, nezakonite razporeditve dokaznih bremen, kaznivega dejanja zlorabe uradne dolžnosti inšpektorja na gradbenem oziroma takratnem urbanističnem inšpektoratu. Nezaslišane naj bi bile trditve v obrazložitvi sodbe pritožbenega sodišča, da tožnika nista imela veljavne priglasitve gradbenih del, ko pa je iz priložene dokumentacije povsem jasno, da sta jo imela. Iz upravnega spisa je tudi jasno razvidno, da so bile prisotne procesne zlorabe upravnega organa. Tožnika sta najela namenski kredit, zavarovan s hipoteko, ki ga nikakor ne bi mogla najeti, če bi šlo za „črno“ gradnjo.

4.Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu in vročena toženki, ta pa ni podala odgovora na revizijo.

Revizija ni utemeljena.

5.Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje. Zato so tudi revizijski razlogi bistveno ožji od pritožbenih razlogov, ki jih stranka lahko uveljavlja v pravnem sredstvu proti sodbi sodišča prve stopnje. Revizija se lahko vloži le zaradi nekaterih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih mora revident ustrezno konkretizirati, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nikakor pa ne zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(1). Zato revizijsko sodišče ni moglo upoštevati neargumentiranih in nekonkretiziranih revizijskih trditev o tem, da naj bi bile storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot tudi ne vseh tistih trditev, ki kakorkoli posegajo v sodno ugotovljeno dejansko stanje.

6.Revizijsko sodišče je glede materialnopravnega preizkusa drugostopenjske sodbe vezano na tista relevantna dejstva, ki jih je pritožbeno sodišče podrobneje navedlo na 3., 4. in 5. strani sodbe. Bistvene so ugotovitve, da sta tožnika z gradnjo presegla odobrena gradbena dela, da je bila zato 1.8.1991 izdana odločba o ustavitvi del in je bilo trajanje nadaljnjega upravnega postopka pogojeno z naravo gradnje v starem mestnem jedru in upravičenimi interesi sosedov graditeljev. Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da ravnanje upravnih organov, zaradi katerega naj bi tožnikoma nastala škoda, ni bilo nedopustno in zato ni podana vsaj ena od predpostavk, ki bi morale soobstajati zato, da bi nastala odškodninska obveza države.

7.Odškodninsko razmerje je vrsta obligacijskega razmerja in so zato brez pomena (nerazumljivi) pomisleki revidentov o naravi odškodninske odgovornosti toženke.

8.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 370. in 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.