Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep II Cp 1796/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.1796.2005 KI-generiert

Appeal allowed; claim for co-ownership of assets requires separate lawsuit on legal consequences of ended cohabitation.

Geschäftsnummer VSL sklep II Cp 1796/2005
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court allowed the appeal and remanded the case, directing the applicant to file a separate lawsuit regarding the legal consequences of an ended cohabitation rather than the cohabitation itself. The lower court had incorrectly ordered the respondent to sue for the non-existence of the relationship, which the court found legally unsound. Consequently, the applicant must now prove that specific assets constitute joint property derived from the terminated relationship.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o nepravdnem postopku - ZNP 2. odstavek 9. člen; Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR 1. in 2. odstavek 12. člen, 2. odstavek 51. člen: A claim for the legal consequences of a terminated cohabitation requires a separate lawsuit, as the existence of the cohabitation itself is not the primary issue in property division proceedings.

Schlagwörter

KI-generiert
cohabitation legal consequences joint property division separate lawsuit requirement burden of proof assets property law cohabitation

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
2. odstavek 9. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP
1. in 2. odstavek 12. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR
2. odstavek 51. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR
3. odstavek 118. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP
130. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP
9. in 10. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP
3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
37. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Poročilo o razpravi na posvetovanju o pravnih problemih zunajzakonske skupnosti, Pravosodni bilten št. 1, letnik 1987, stran 28

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. in 3. odstavku

spremeni tako, da se glasi:

"Predlagateljica F. K., Z. 6, K. se napoti na pravdo zoper

nasprotnega udeleženca M. Š., Z. 25, K., zaradi ugotovitve, da

premoženje, glede katerega predlaga delitev v predlogu, vloženem

24.4.2003, predstavlja njuno skupno premoženje.

Predlagateljica mora tožbo vložiti v tridesetih dneh po

pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče s postopkom nadaljevalo, pri

čemer bo štelo, da v predlogu navedeni predmeti ne predstavljajo

skupnega premoženja nepravdnih strank."

[JEDRO]

O obstoju zunajzakonske skupnosti se ne odloča kot o glavnem

vprašanju v posebnem postopku. Če je skupnost prenehala, je treba

zahtevati ugotovitev pravnih posledic, ki jih je pustila.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za

delitev skupnega premoženja. Na pravdo je napotilo nasprotnega

udeleženca zoper predlagateljico F. K. z zahtevkom na neobstoj

zunajzakonske skupnosti. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da mora

tožbo vložiti v tridesetih dneh po pravnomočnosti sklepa, ker bo

sicer sodišče s postopkom nadaljevalo ne glede na zahtevek, glede

katerega je bil nasprotni udeleženec napoten na pravdo. Tako je

odločilo, potem ko je ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec v skladu

z 2. odstavkom 9. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP interes za

ureditev pravnega razmerja.

Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje iz vseh pritožbenih

razlogov in predlaga razveljavitev oziroma spremembo sklepa. Navaja,

da nima nobenega interesa, ne za ureditev pravnega razmerja ne za

karkoli drugega. Zato ni podan razlog, zaradi katerega ga je sodišče

napotilo na pravdo. Zunajzakonska skupnost se ne predvideva in tisti,

ki jo zatrjuje, mora njen obstoj dokazati in ne obratno. Zahtevek na

neobstoj zunajzakonske skupnosti že sam po sebi ni logičen in bi bila

taka tožba nesklepčna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima v celoti prav. Nobene podlage ni v spisu za ugotovitev,

da ima interes za ureditev spornega razmerja nasprotni udeleženec,

prav tako pa je točno, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena

pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazovati, ne pa tisti, ki

trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni. Enako velja glede

dejstev: tisti, ki trdi, da določeno dejstvo obstaja, mora to

dokazati.

Tudi sicer je v sodni praksi večinsko stališče tako, da se o obstoju

zunajzakonske skupnosti ne odloča kot o glavnem vprašanju v posebnem

postopku. Če je namreč morebitna zunajzakonska skupnost, ki je že

prenehala, pustila pravne posledice, ki še trajajo, je treba

zahtevati ugotovitev teh pravnih posledic, ne pa razmerja, ki je

pravne posledice povzročilo (glej Poročilo o razpravi na posvetovanju

o pravnih problemih zunajzakonske skupnosti, Pravosodni bilten št. 1,

letnik 1987, stran 28).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep

spremenilo tako, da je predlagateljica tista, ki mora vložiti tožbo,

vendar to ni tožba na ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti, pač

pa glede na spredaj povedano tožba na ugotovitev pravnih posledic, ki

po njenem zatrjevanju iz tega izhajajo. Pravna posledica naj bi torej

bila skupno premoženje (prim. 1. in 2. odstavek 12. člena Zakona o

zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR in 2. odstavek 51.

člena ZZZDR). Predlagateljica bo torej v pravdi morala dokazati, da

nepremičnine in premičnine, ki jih je navedla v predlogu,

predstavljajo skupno premoženje. Če tožbe ne bo vložila, ali če v

pravdi ne bo uspeha, bo imelo sodišče prve stopnje podlago, da

predlog za delitev skupnega premoženja zavrne.

Odločitev pritožbenega sodišča ima podlago v 3. odstavku 118. člena

ZNP v zvezi s 130. členom ZNP in v 9. in 10. členu istega zakona.

Odločitev pritožbenega sodišča o spremembi sklepa pa temelji tudi na

3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom

ZNP.