Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sklep I Kp 698/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.KP.698.2005 KI-generiert

Court dismisses appeal against dismissal of theft charge, ruling refusal to return entrusted property constitutes misappropriation intent.

Geschäftsnummer VSL sklep I Kp 698/2005
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Court of Appeal dismissed the prosecutor's appeal against the first-instance court's decision to reject the theft charge. The prosecutor argued that the defendant's failure to return entrusted property after a formal demand demonstrated the intent to misappropriate, which is required for the crime of theft. The court agreed, finding that the defendant's refusal to return the items despite contractual obligations and subsequent demands proved the necessary criminal intent, thereby overturning the lower court's dismissal.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 215/I of the Criminal Code; Article 277(1)(1) of the Criminal Procedure Act: A refusal to return entrusted property after a formal demand constitutes misappropriation intent, transforming a civil breach into the crime of theft.

Schlagwörter

KI-generiert
theft charge misappropriation intent entrusted property criminal procedure appeal contractual obligation fehlende Legitimation der Staatsanwaltschaft Verfahrensmangel Einhaltung des Vorverfahrens

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 215/I of the Criminal Code
Article 277(1)(1) of the Criminal Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO] Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari. V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila, čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004. Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja zatajitve, tako ni pravilna.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani iz razloga po 1. točki I. odstavka 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog, ki ga je okrožni državni tožilec vložil zoper obdolženo J. S. zaradi kaznivega dejanja zatajitve po členu 215/I KZ. Proti temu sklepu je državni tožilec vložil pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi. Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila, čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004. Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov noče vrniti.

Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja zatajitve, tako ni pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbi državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.