Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba II Cp 1248/2003 ECLI:SI:VSLJ:2004:II.CP.1248.2003 KI-generiert

Court rejects appeal on damages calculation in foreign currency and interest start date under ZOR.

Geschäftsnummer VSL sodba II Cp 1248/2003
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the insurance company's appeal against a first-instance judgment awarding damages in foreign currency. The plaintiff argued that damages should be calculated based on first-instance judgment dates and interest should run from that date, while the defendant contended the obligation expired at the time of the 1990 damage. The court ruled that specifying damages in foreign currency at the time of the damage already protected the plaintiff's position, making the special provision for judgment-date valuation inapplicable. Consequently, the court applied the general rule that the obligation expires upon the damage's occurrence, confirming interest runs from 1990.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZOR 186. člen; ZOR 189. člen 2. odst. 1: When damages are specified in foreign currency at the time of the damage, the special provision for valuation at the time of the judgment does not apply, and the obligation expires upon the occurrence of the damage.

Schlagwörter

KI-generiert
damages calculation foreign currency valuation ZOR 186 ZOR 189 interest start date obligation expiration insurance liability Bankgebühr

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
186. člen ZOR
189. člen ZOR 2. odst. 1
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča

prve stopnje.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je tožnik znesek škode opredelil v tuji valuti,

glede na razmere v času nastanka škode v letu 1990 (cene iz leta 1990

pa je upošteval tudi sodni izvedenec I. B. v svojem mnenju), zato ne

pride v poštev uporaba drugega odstavka 189. člena ZOR o odmeri

premoženjske škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, saj je z

dovoljenim izrazom vrednosti premoženjske škode v tuji valuti že

dosežen namen varstva oškodovančevega položaja. Posledično tudi ne

pride v poštev uporaba sodne prakse o pričetku teka zamudnih obresti

od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pač pa uporaba 186. člena

ZOR, po katerem se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od

trenutka nastanka škode.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena

stranka zavarovalnica X dolžna tožeči stranki na račun njegove

pooblaščenke plačati znesek 3.244,15 EUR v tolarski protivrednosti po

srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila oziroma izterjave,

skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri se

obrestujejo devizne hranilne vloge na vpogled, pri Novi Ljubljanski

banki, d.d., od 15.7.1990 dalje do plačila ter mu na račun

pooblaščenke povrniti stroške pravdnega postopka v višini 256.028,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.4.2003 dalje do plačila.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena

stranka. Izpodbija jo v delu nad prisojenim zneskom 2789,96 EUR in

glede zamudnih obresti. Navaja, da sodišče prve stopnje napačno

zaključuje, da je tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne

obresti. Odškodnine za gmotno škodo se presojajo po cenah ob izdaji

sodne odločbe, kar velja zlasti za primere, ko škoda ob izdaji sodbe

sodišča prve stopnje še ni odpravljena. Očitno tožnik svojega

motornega kolesa ni dal popraviti, saj tožbenemu zahtevku ni priložil

računa o popravilu, zato ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti.

Sodne odločbe v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, ni mogoče

izvršiti, saj sodišče ni upoštevalo veljavne valute DEM v obdobju od

15.7.1990 do 1.1.2002, ampak je za celotno obdobje, za katero je

dosodilo zamudne obresti, upoštevalo EUR. Tožnik tudi ni upravičen do

prisojenega 14% davka, saj tožnik motornega kolesa ni dal popraviti

in tudi davka ni plačal, zato do povračila tega ni upravičen. Tožena

stranka bo tožniku poravnala znesek 2789,96 EUR in pravdne stroške,

saj meni, da je to pravična denarna odškodnina za škodo na motornem

kolesu. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu

spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Določba drugega odstavka 189. člena ZOR je poseben izraz varstva

oškodovančevega položaja v odškodninskem sporu, saj bi sicer glede na

določbo 186. člena ZOR (da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo

od trenutka nastanka škode) bil oškodovanec prikrajšan pri reparaciji

svoje škode zaradi poteka časa, ki ga zahteva sodni proces (zaradi

padca valutne vrednosti od zapadlosti odškodninske obveznosti pa do

prisoje odškodnine pred sodiščem prve stopnje).

V obravnavani zadevi je tožnik znesek škode opredelil v tuji valuti

glede na razmere v času nastanka škode v letu 1990 (cene iz leta 1990

pa je upošteval tudi sodni izvedenec I. B. v svojem mnenju), zato ne

pride v poštev uporaba drugega odstavka 189. člena ZOR o odmeri

premoženjske škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, saj je z

dovoljenim izrazom vrednosti premoženjske škode v tuji valuti že

dosežen namen varstva oškodovančevega položaja. Posledično tudi ne

pride v poštev uporaba sodne prakse o pričetku teka zamudnih obresti

od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pač pa uporaba 186. člena

ZOR, po katerem se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od

trenutka nastanka škode. Sodišče prve stopnje je torej tožniku

pravilno prisodilo zamudne obresti že od 15.7.1990 dalje, pri čemer

pritožnica zmotno meni, da so bile prisojene zakonske zamudne

obresti, saj te tečejo le od terjatev v tolarjih. Prisojene so bile

namreč le zamudne obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo

devizne hranilne vloge na vpogled.

Pritožnica neutemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do prisojenega

14% davka. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je

tožniku priznalo odškodnino za nove dele motornega kolesa in mu je

zato treba priznati tudi davek, saj je ta sestavni del cene rezervnih

delov in tudi dela, potrebnega za odpravo škode.

Neizvršljivost sodbe v obrestnem delu je lahko le v korist tožene

stranke, zato tožena stranka za pritožbo zoper ta del sodbe nima

pravnega interesa.

Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti

po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke

zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (nad zneskom 2789,96

EUR in glede zamudnih obresti) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje

(353. člen ZPP).