Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL sodba I Cpg 287/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.287.2000 KI-generiert

Appeal dismissed; delay judgment appealable only for legal errors, not factual findings or new evidence.

Geschäftsnummer VSL sodba I Cpg 287/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court dismissed the appeal against a delay judgment ordering the defendant to pay damages and court costs. The defendant argued the debt was already paid, but the court held that delay judgments can only be challenged for errors in applying substantive law or procedural violations, not for incorrect factual findings or new evidence. Consequently, the appeal was rejected as the defendant's arguments relied on grounds explicitly prohibited by the Civil Procedure Act.

Legislator-Regeste

KI-generiert

277. člen ZPP; 338. člen ZPP; 350. člen ZPP; 353. člen ZPP: A delay judgment may be appealed only for improper application of substantive law or significant procedural violations; it cannot be challenged based on erroneous or incomplete factual findings, nor can new facts or evidence be introduced.

Schlagwörter

KI-generiert
delay judgment appeal admissibility factual findings new evidence Civil Procedure Act procedural violations substantive law Erschöpfung des innerstaatlichen Instanzenzugs

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Zamudna sodba se lahko izpodbija le zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ni tudi dopustno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (pravilno zamudno sodbo) je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki, da plača tožeči stranki znesek 1.550.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.5.1999 dalje do plačila in ji povrne pravdne stroške v znesku 80.960,00 SIT prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki navaja, da je vtoževani znesek že poravnala.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba prvostopnega sodišča (pravilno zamudna sodba) je bila izdana na podlagi 277. člena ZPP/99 v zvezi s 1. točko 493. člena ZPP. Prvostopno sodišče je namreč ugotovilo, da so podani vsi pogoji, ki so predpisani za zamudno sodbo po 318. členu ZPP.

Zamudna sodba se lahko izpodbija le zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi kršitev določb pravdnega postopka, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (glej 2. odstavek 338. člena ZPP). Tudi navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov tako ni dopustno. Ker tožena stranka izpodbija sodbo ravno iz razloga, ki po določilih ZPP izrecno ni dopusten, teh pritožbenih navedb tožene stranke pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

Ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče pravilno uporabilo določbe materialnega prava, niso pa podane tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi v skladu s 353. členom ZPP. Tožena stranka bi namreč morala navedbe, ki jih podaja v pritožbi, uveljavljati v odgovoru na tožbo, katerega pa ni vložila. V pritožbenem postopku teh navedb, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče upoštevati.

Tožena stranka stroškov ni priglasila, pač pa jih je tožeča stranka za odgovor na pritožbo. Ker po oceni pritožbenega sodišča ta ni bil potreben, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP odločilo, da nosi stroške pritožbenega postopka tožeča stranka sama.