Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VDS sklep Psp 28/2003 ECLI:SI:VDSS:2003:VDS.PSP.28.2003 KI-generiert

Appeal dismissed; late lawsuit rejected due to lack of evidence proving non-receipt of administrative decision.

Geschäftsnummer VDS sklep Psp 28/2003
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appeal court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of the plaintiff's lawsuit. The plaintiff argued she could not receive mail due to health issues, but the court found her claims unsupported by concrete evidence. Consequently, the court ruled that the administrative decision was deemed served on the date of rejection, rendering the lawsuit filed after the 30-day deadline inadmissible.

Legislator-Regeste

KI-generiert

95. člen ZUP; 274. člen ZPP: If a party fails to prove they did not receive an administrative decision, the decision is deemed served on the date of rejection, and a lawsuit filed after the statutory deadline is inadmissible.

Schlagwörter

KI-generiert
procedural time limit service of administrative decision burden of proof inadmissible lawsuit deemed service social dispute statutory deadline Beginn des Rentenanspruchs

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
95. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
274. člen Zakona o pravdnem postopku
3. odstavek 253. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
31. člen v zvezi s 30. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker pritožnica ni predložila takšnih dokazov, da bi nastal dvom v zapis na povratnici glede odklonitve sprejema, se po 95. členu ZUP šteje, da je bila dokončna odločba vročena na dan odklonitve sprejema. Sodišče je tožbo, vloženo po izteku roka, zakonito zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ki jo je tožnica 10.5.1999 vložila zoper drugostopenjsko dokončno odločbo toženca št. P-502638 z dne 20.11.1998, ker je ugotovilo, da je bila vložena prepozno.

Zoper sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo. Prereka ugotovitev sodišča, da je odklonila sprejem dokončne odločbe. Navaja, da je priporočene pošiljke sprejemala tudi, ko je bila na vozičku in da se le ob hudih migrenah ter daljši odsotnosti ne oglaša na zvonenje. To naj bi se dogajalo tudi v navedenem obdobju, prijateljica, ki je občasno bivala pri njej, pa ni bila pooblaščena za dvig pošte. Prilaga mnenje zdravnika psihiatra z dne 17.12.2002.

Pritožba ni utemeljena.

Pravočasnost tožbe je procesna predpostavka za sodni socialni spor, saj v nasprotnem primeru vsebinsko odločanje ni dopustno. Sodno varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je namreč glede na 3. odst. 253. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ) mogoče uveljavljati v 30-ih dneh od prejema drugostopenjske odločbe oz. v navedenem roku glede na 31. v zvezi s 30. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS) vložiti pravočasno tožbo. Če tožba ni vložena v 30-dnevnem roku, je sodišče ne sme obravnavati po vsebini. Prepozno vloženo tožbo mora v skladu s 1. odst. 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) zavreči, kot je pravilno storjeno z izpodbijanim sklepom.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bila v predmetni zadevi tožba vložena prepozno. Iz povratnice določno izhaja, da je bila dokončna odločba št. P-502638 z dne 20.11.1998 tožnici vročena 16.2.1999 tako, da je bila vržena v poštni nabiralnik s pripisom vročevalca, da je naslovnik pogledal skozi okno in odklonil sprejem pošiljke. Pritožnica sicer zanika odklonitev, vendar posplošene pritožbene navedbe, da je pošto vedno sprejemala, tudi ko je bila na vozičku, razen ob hudi migreni ali daljši odsotnosti od doma, ne morejo biti odločilne. Mnenje psihiatra z dne 17.12.2002 že zaradi datuma izdaje, niti po vsebini ni tako konkretno, da bi vzbujalo dvom v zapis na vročilnici. Trditve, da naj bi bila v kritičnem obdobju dalj časa odsotna oz., da prijateljica, ki je občasno bivala pri njej, ni bila pooblaščena za sprejemanje pošte, tudi niso bistvene, saj zanje ni predloženega nobenega dokaza. Ker torej ni niti verjetno izkazano, da zapis vročevalca na povratnici ne bi bil točen oz. resničen, se šteje, da je bila vročitev opravljena v skladu s 95. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 47/86; v nadaljevanju ZUP) in ne po 144. členu ZPP, kot sicer zmotno razloguje prvostopenjsko sodišče. Ni šlo za vročanje sodne, temveč upravne odločbe, kar pa glede na vsebinsko indentičnost obeh norm samo po sebi ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa.

Ob navedeni pravni podlagi in prepričljivi dejanski ugotovitvi, da je bila dokončna odločba tožnici vročena 16.2.1999, tožba pa vložena šele 10.5.1999, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, je z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavržena. Pritožbo je bilo zato potrebno kot neutemeljeno zavrniti in odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.