Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep III Ips 181/2006 ECLI:SI:VSRS:2007:III.IPS.181.2006 KI-generiert

Appeal dismissed because claim value under Euro conversion did not exceed statutory review threshold.

Geschäftsnummer Sklep III Ips 181/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the review filed by the defendant, who was the former director of the bankrupt plaintiff, against a final judgment awarding damages. The court determined that after converting the original 5 million SIT judgment into euros, the claim value fell below the €20,864.63 threshold required for a review to be admissible. Consequently, the review was rejected under the relevant procedural provisions, and the defendant bore the costs of the unsuccessful review proceedings.

Legislator-Regeste

KI-generiert

39. člen ZPP; 490. člen ZPP: A review in commercial disputes is inadmissible if the value of the disputed subject matter does not exceed the statutory limit, which is calculated based on the principal amount of the final binding judgment.

Schlagwörter

KI-generiert
commercial disputes review admissibility value threshold Euro conversion bankruptcy proceedings damages award costs allocation Beitragsschuld

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

10. Revizija se zavrže.

11. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 20.864,63 EUR (prej 5.000.000,00 SIT). Ker ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka, nad katero je bil uveden stečajni postopek, je od tožene stranke, ki je bila ob uvedbi stečaja njen direktor, zahtevala plačilo odškodnine na podlagi 19. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in toženi stranki naložilo, da v stečajno maso tožeče stranke plača odškodnino v znesku 5,000.000,00 SIT (sedaj 20.864,63 EUR) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2003 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi nižjih sodišč spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, oziroma sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje (oziroma sodišču druge stopnje) v novo odločanje.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

7. Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).

8. V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT). Ker ne presega zgoraj navedene mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

9. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, je Vrhovno sodišče odločilo, da glede na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka.