Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep II Ips 136/2006 ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.136.2006 KI-generiert

Appeal rejected because plaintiffs failed to separately state property value for non-monetary claims, denying them review rights.

Geschäftsnummer Sklep II Ips 136/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiffs' appeal against a second-instance decision dismissing their three distinct claims. Although the plaintiffs estimated the total property value at 1.5 million SIT, they failed to differentiate this figure for their monetary and non-monetary claims, which have different legal bases. The court ruled that without separate valuation, the plaintiffs could not meet the statutory threshold for review rights under the Code of Civil Procedure, effectively denying them access to the appellate court.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 180. člena; drugi odstavek 367. člena: In property disputes, if a claim is non-monetary, the party must separately state the property value for each claim; failure to do so when claims cannot be aggregated precludes the right to appeal.

Schlagwörter

KI-generiert
property value estimation non-monetary claims separate valuation requirement review rights threshold Code of Civil Procedure appeal inadmissibility property dispute Rückzug des Betreibungsbegehrens

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 180. člena
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), prvi odstavek 41. člena
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 367. člena
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tožnika sta v tožbi vrednost spornega predmeta ovrednotila z zneskom 1.500.000 SIT, vendar nediferencirano, čeprav imata nedenarna zahtevka različno dejansko in pravno podlago. Tožnika bi zaradi tega morala vrednost spornega predmeta navesti za vsak zahtevek posebej, saj ni pogojev za njihovo seštevanje po določbah prvega odstavka 41. člena ZPP. Ker tega nista storila, sta povzročila položaj in posledice, primerljive s položajem in posledicami popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta: nista si zagotovila pravice do revizije. Revizijsko sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (367. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnika sta zoper toženca vložila tožbo s tremi zahtevki: 1) da sta jima dolžna plačati 130.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, 2) da sta dolžna s parcele št. 75 k.o. G. odmakniti od parcelne meje vinsko trto, prikolico za kampiranje in odpadno železo, pokrito s strešniki, na oddaljenost štirih oziroma vsaj dveh metrov in 3) da sta dolžna na parcelo št. 75 k.o. G. vkopano greznico odstraniti oziroma opustiti njeno uporabo.

Sodišče prve stopnje je vse tri zahtevke zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilno sodbo v celoti potrdilo.

Tožnika sodbo pritožbenega sodišča izpodbijata s pravočasno revizijo, s katero uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Procesne kršitve so bile po njunem prepričanju zagrešene s tem, ko da prvotožnici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je slednje navkljub njeni bolezni, o kateri je obvestila sodišča, opravilo 16.4.2003 narok za glavno obravnavo, kar predstavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) in s tem, ko je navkljub smrti drugotoženke s postopkom nadaljevalo in ni dovolilo spremembe tožbe (tožnika sta tožbo spremenila tako, da sta namesto umrle stranke tožila njenega edinega potomca J. L.), s čemer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev procesnih pravil iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskopravnih sporih je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega 4.172,93 eurov oziroma 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Zahtevek na plačilo odškodnine v višini 130.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi revizijskega praga tako ne dosega in odločitve o odškodnini glede tega denarnega zneska z revizijo ni dovoljeno izpodbijati.

Preostala tožbena zahtevka sta nedenarna. Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora stranka v tožbi to vrednost navesti (drugi odstavek 180. člena ZPP). V konkretnem primeru sta tožnika v tožbi vrednost spornega predmeta ovrednotila z zneskom 1.500.000 SIT, vendar nediferencirano, čeprav imata nedenarna zahtevka različno dejansko in pravno podlago. Tožnika bi zaradi tega morala vrednost spornega predmeta navesti za vsak zahtevek posebej, saj ni pogojev za njihovo seštevanje po določbah prvega odstavka 41. člena ZPP. Ker tega nista storila, sta povzročila položaj in posledice, primerljive s položajem in posledicami popolnega izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta: nista si zagotovila pravice do revizije. Revizijsko sodišče jo je zato kot nedovoljeno zavrglo (367. člen ZPP).