Supreme Court dismisses labor court jurisdiction, ruling ordinary court is competent for third-party injury claims.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court of Slovenia dismissed the labor court's jurisdiction, transferring the case to the District Court in Novi Gorica. The plaintiff claimed work injury compensation from a third party, but the court found no evidence of an employment relationship or work assignment between the plaintiff and the defendant. Consequently, the dispute was classified as a general tort claim rather than a labor dispute, requiring adjudication by a court of general jurisdiction.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): A claim for compensation for work-related injury against a third party constitutes a dispute of general jurisdiction unless the plaintiff proves an employment relationship or work assignment with the defendant.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVolltext
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
[JEDRO]
Zgolj na podlagi navedbe tožnika, da uveljavlja plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v posledici poškodbe pri delu, in brez ugotovitve, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju oziroma, da je bil k njej napoten na delo v smislu določb 57. člena ZDR, odškodninskega spora ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je s tožbo pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici zahteval od tožene stranke plačilo zneska 2,100.000,00 SIT iz naslova odškodnine za nematerialno škodo, ki naj bi jo utrpel kot delavec A d.d., dne 5.8.2002 na delu v asfaltni bazi tožene stranke, ko je prišlo do počenja cevi na priklopu za polnjenje cisterne, ki je bila last tožene stranke.
Okrožno sodišče v Novi Gorici se je s sklepom P 103/2005 z dne 7.4.2005 v zadevi izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Kopru, Oddelek v Novi Gorici, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Navedlo je, da gre za spor o odškodninski odgovornosti za poškodbo pri delu, torej za individualni delovni spor v smislu določb točke b) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).
Delovno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) odloči Vrhovno sodišče RS. Menilo je, da ne gre za individualni delovni spor, saj tožnik ne toži svojega delodajalca, temveč tretjo osebo.
Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici.
Iz navedb v tožbi izhaja, da je bil tožnik v delovnem razmerju pri A d.d., hkrati pa iz listin v spisu ne izhaja, da bi bil v času poškodbe s strani svojega delodajalca napoten na delo k toženi strani v smislu zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku (57. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02). Samo ob izpolnitvi teh pogojev bi šlo za individualni delovni spor v smislu določb točke b) ali točke c) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Zgolj navedba, da gre za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel v posledici poškodbe pri delu, brez ugotovitve, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju oziroma, da je bil k njej napoten na delo v smislu določb 57. člena ZDR, ni podlaga za opredelitev odškodninskega spora za individualni delovni spor.
Ker pravdni stranki nista bili v razmerju delavec in delodajalec oziroma delavec in uporabnik, temveč gre v delovnopravnem smislu za spor med tožnikom in tretjo osebo, je glede na določbe 1. člena ZPP za odločanje v tej zadevi stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, glede na opredeljeno vrednost spora 2,100.000,00 SIT Okrožno sodišče v Novi Gorici, pri katerem je bila tožba vložena (prvi odstavek 32. člena ZPP).