Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba VIII Ips 355/2006 ECLI:SI:VSRS:2007:VIII.IPS.355.2006 KI-generiert

Fixed-term employment contract invalid due to missing statutory reason; deemed indefinite; reinstatement granted.

Geschäftsnummer Sodba VIII Ips 355/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the employer's appeal against a lower court ruling that found a fixed-term employment contract invalid. The court determined that the employer failed to cite a legally prescribed reason for the fixed term, specifically the temporary increase in workload, which was the only valid justification under the Labor Relations Act. Consequently, the contract was deemed to be for an indefinite term, and the employee's request for reinstatement was granted.

Legislator-Regeste

KI-generiert

10th paragraph of Article 52 of the Labor Relations Act; Article 54 of the Labor Relations Act: A fixed-term employment contract is valid only if a statutory reason exists; failure to cite such a reason renders the contract invalid and deems it indefinite, entitling the employee to reinstatement.

Schlagwörter

KI-generiert
fixed-term employment contract Labor Relations Act statutory reason requirement indefinite term deemed employee reinstatement Stellenwechsel Angleichung der Bezüge verlängerte Arbeitszeit

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
10th paragraph of Article 52 of the Labor Relations Act
Article 54 of the Labor Relations Act
Article 371 of the Code of Civil Procedure
Article 378 of the Code of Civil Procedure
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Ker je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, dopuščena le v primerih, ki so v naprej določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi, je zakonitost pogodbe o zaposlitvi vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ker razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga je navedla tožena stranka v sporni pogodbi o zaposlitvi, dejansko ni obstajal, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da mu je dne 2.7.2004 delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo in da se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 11.6.2003 sklenjena za nedoločen čas. Hkrati je zavrnilo tudi tožnikov reintegracijski zahtevek. Ugotovilo je, da je zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, to je začasno povečan obseg dela, ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi obstojal, že pred potekom pogodbe o zaposlitvi pa je potreba po tožnikovem delu tudi dejansko prenehala.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo. Ugotovilo je, da razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas v letu 2003 ni bil začasno povečan obseg dela temveč pričakovan upad obsega dela. Ta razlog pa ni naveden med taksativno naštetimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 11.6.2003 sklenjena v nasprotju z zakonom, oziroma da je bila zato sklenjena za nedoločen čas. Posledično je sodišče ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo sodišče ugotovljene dejanske okoliščine obravnavati vsebinsko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, in ne zgolj formalno. V pogodbi o zaposlitvi tožena stranka pravno formalno res ni navedla pravilnega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Bistvene pa so ugotovitve, da je bilo tožnikovo delo po obsegu omejeno in vezano na določeno časovno obdobje ter na dokončanje projekta nabave novih računalnikov in opreme. Tako sta bila podana razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tako v smislu določb 1. alinee, kot tudi 10. alinee prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02).

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru predlaga zavrnitev revizije in navaja, da je sodišče utemeljeno štelo, da je navedba resničnega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas bistvena za zakonitost take pogodbe.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizija sodišču ne očita nobene konkretne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (tudi ne kršitve 358. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo in ni smelo preizkušati.

Ob ugotovitvi, da je pri toženi stranki v času sklenitve sporne pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sicer šlo za časovno omejen obseg dela, ni pa šlo za začasno povečan obseg dela, sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da tožena stranka v pogodbi ni navedla realno obstoječega, torej zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas in da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas brez navedbe zakonitega razloga sklenjena v nasprotju z zakonom. Ker je sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tako v 10. členu, kot v prvem odstavku 52. člena ZDR v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas opredeljena kot izjema, dopuščena le v primerih, ki so v naprej določeni v zakonu ali kolektivni pogodbi, je zakonitost pogodbe o zaposlitvi vezana na zakonitost razloga, ki je naveden v pogodbi. Na delodajalcu je, da v pogodbi o zaposlitvi navede dejansko obstoječ in zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Ker razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kot ga je navedla tožena stranka v sporni pogodbi o zaposlitvi tožnika, dejansko ni obstojal, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Za tak primer pa 54. člen ZDR določa, da se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Na podlagi te določbe je sodišče utemeljeno ugodilo tudi tožnikovemu reintegracijskemu zahtevku.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.