Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba VIII Ips 193/2003 ECLI:SI:VSRS:2004:VIII.IPS.193.2003 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal where employee's voluntary resignation negated statutory wage replacement rights for job placement waiting period.

Geschäftsnummer Sodba VIII Ips 193/2003
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against lower courts' refusal to grant wage replacement benefits. The applicant argued that his termination of employment violated constitutional labor rights and lacked procedural justification. The court held that the statutory condition for benefits was not met because the employment relationship ended voluntarily, not independently of the applicant's will.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Prvi odstavek 124. člena ZPIZ (1992); Pogoj za nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev je izpolnjen le, če je delovno razmerje prenehalo neodvisno od volje delavca, zato sporazumni odstop ni podlaga za pravico.

Schlagwörter

KI-generiert
wage replacement benefits voluntary resignation statutory conditions labor law appeal invalidity insurance Kollokationsklage Arbeitnehmerstatus Verletzung arbeitsvertraglicher Pflichten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Po določbi prvega odstavka 124. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen. Ker je tožniku (tožnikova izjava na l. št. 9) delovno razmerje na drugem ustreznem delu prenehalo sporazumno, kar pomeni v skladu z njegovo voljo in torej ne neodvisno od njegove volje, ni bil izpolnjen pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače, kar je pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Zato tudi revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločb tožene stranke št. I-837765 z dne 2.3.1998 in 5.5.1998, in na priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodba nima razlogov o pritožbenih navedbah in da so bile tožniku kršene ustavne pravice do dela. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa sodbo sodišča druge stopnje spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Bistvo izpodbijane sodbe je, da tožniku obrazloži, zakaj mu delovno razmerje ni prenehalo neodvisno od njegove volje. Zato ta del obrazložitve izpodbijane sodbe ni pavšalen, kar v reviziji navaja tožnik. Drugo vprašanje pa je, kaj naj bi sodišče še zapisalo v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki jih praktično ni bilo oziroma za odločitev sodišča ne ponujajo nobenega pravno upoštevanega dejstva. Zato zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki vsebinsko niso ustrezno obrazložene, revizijsko sodišče ni našlo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, kar je moralo preizkušati po uradni dolžnosti, ker revizija v tem delu ni obrazložena, saj je sodišče odločilo skladno z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ (1992) - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.).

Po določbi prvega odstavka 124. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen. Ker je tožniku (tožnikova izjava na l. št. 9) delovno razmerje na drugem ustreznem delu prenehalo sporazumno, kar pomeni v skladu z njegovo voljo in torej ne neodvisno od njegove volje, ni bil izpolnjen pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače, kar je pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Zato tudi revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.

Odločitev sodišča glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja nima zveze z ustavno določbo o svobodi dela in v to pravico ne posega.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.