Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep VIII Ips 219/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.219.2007 KI-generiert

Appeal against costs ruling rejected as costs are accessory to the main proceedings outcome.

Geschäftsnummer Sklep VIII Ips 219/2007
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court dismissed the revision filed solely against the court's decision on litigation costs. The applicant argued that the first-instance court erred in awarding costs because the main claim for annulment of the administrative act was rejected. The court held that a decision on costs is accessory to the main judgment and cannot be the sole subject of a revision when the main proceedings are already final.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZPP 375. člen; ZPP 384. člen: A decision on litigation costs is accessory to the main proceedings and cannot serve as the sole basis for a revision if the main judgment is final and the claim for costs was not successfully upheld.

Schlagwörter

KI-generiert
accessory nature of costs finality of main proceedings revision against costs ruling litigation expenses allocation procedural standing for appeal Invaliditätsgrad Einstellung von Invalidenleistungen Neuanmeldung für Invalidenleistungen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
375. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
384. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
377. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
63. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
peti odstavek 128. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
četrta točka 31. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Odločitev o stroških ni sklep o pravnomočno končanem postopku, saj je zahteva za povrnitev stroškov postopka vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke z dne 12.2.2003, tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 7.12.2005, naložilo toženi stranki, da izda tožnici nov upravni akt in glede na ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti od 7.12.2005 odloči o vseh njenih pravicah iz tega naslova, v roku trideset dni od sodbe sodišča prve stopnje. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožnici stroške postopka v višini 122.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, vse v osmih dneh.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v prvi točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke z dne 12.2.2003. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, dejansko pa le zoper odločitev o stroških postopka, je revizijo vložila tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje v drugem odstavku izreka v zvezi s četrto točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, tako da se zavrne zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponoven postopek oziroma tudi razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Sodišče druge stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. To pomeni, da zahtevku ni bilo ugodeno, posledica tega pa je napačna odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je pri razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti od 7.12.2005 prekršilo določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004) in je dejansko poseglo v pravno pristojnost tožene stranke. Tožena stranka tega v pritožbi ni uveljavljala le iz razloga smotrnosti. To pa še ne pomeni, da je tožnica s svojim zahtevkom uspela. Odločitev o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti od 7.12.2005 časovno presega okvir sodne presoje zakonitosti odločbe tožene stranke. Sodišče je odločilo na podlagi dejstev, ki so nastala po izdaji dokončne odločbe tožene stranke z dne 12.2.2003.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožena stranka je vložila revizijo le proti odločitvi o stroških postopka - odločitvi v delu drugega odstavka izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi z odločitvijo v četrti točki izreka sodbe sodišča prve stopnje. To jasno izhaja tudi iz ostalih navedb v reviziji in predloga, kako naj revizijsko sodišče odloči. Revizija očita sodišču druge stopnje napačno uporabo določb ZPP o stroških postopka, saj glede na odločitev o zavrnitvi zahtevka za odpravo dokončne odločbe tožene stranke (kljub priznanju invalidnosti, vendar šele za čas po dokončni odločbi) tožnica z zahtevkom ni uspela in ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.

Revizija zoper pravnomočno odločitev o stroških postopka ni dovoljena, pa čeprav je v tem socialnem sporu revizija dovoljena že po zakonu samem (četrta točka 31. člena ZDSS-1). Odločitev o stroških postopka se namreč vedno šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Zato je dovoljenost revizije v takšnem primeru potrebno presojati v okviru določbe 384. člena ZPP. Po tej določbi lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Odločitev o stroških ni sklep o pravnomočno končanem postopku, saj je zahteva za povrnitev stroškov postopka vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.

Pogoji za dovoljenost revizije torej niso izpolnjeni. V skladu s 377. členom in v povezavi s 384. členom ZPP je zato revizijsko sodišče revizijo zavrglo.