Supreme Court dismisses convicted person's request for legality protection in traffic violation proceedings under old law.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe Supreme Court of Slovenia rejected the convicted driver's request for legality protection filed against a traffic violation judgment. The court determined that under the applicable pre-2005 provisions of the Offences Act, a convicted person had no standing to file such a request, which was exclusively reserved for the public prosecutor. Consequently, the request was deemed inadmissible because the specific legal remedy available to the accused had been abolished by prior legislation.
Legislator-Regeste
KI-generiert222. odst. 1 ZP-1; 2. odst. ZP-M: In proceedings for offences governed by the pre-2005 Offences Act, a request for legality protection filed by the convicted person is inadmissible as the right to file such a request was abolished and only the public prosecutor may exercise it.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Zahteva kaznovanega M.U. za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Od odprave zahteve za sodno varstvo kot izrednega pravnega sredstva, ki ga je lahko vložil kaznovani, je v postopkih o prekrških edino izredno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče, zahteva za varstvo zakonitosti, za vložitev katere je upravičen zgolj državni tožilec.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je M.U. zaradi prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP kaznovalo z denarno kaznijo 90.000,00 SIT in izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, naložilo pa mu je še plačilo povprečnine v znesku 20.000,00 SIT. Višje sodišče v Ljubljani je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo obdolženčevih zagovornikov in potrdilo odločbo o prekršku sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočno odločbo o prekršku je kaznovani M.U. dne 26.1.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zaradi kršitve drugega odstavka 28. člena Ustave RS in odločitve o sankcijah ter stroških postopka.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Kaznovani M.U. je prekršek storil dne 10.10.2004, torej še v času veljavnosti Zakona o prekrških (ZP, Ur. list SRS, št. 25/85 s spremembami in dopolnitvami). Po določbi prvega odstavka 222. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Ur. list RS, št. 7/03, 86/04, 44/05) se postopki o prekrških, ki do začetka uporabe ZP-1, to je do 1.1.2005, niso bili pravnomočno končani, dokončajo po dosedanjih predpisih. Zato se v obravnavani zadevi (tudi glede izrednih pravnih sredstev) uporabljajo določbe ZP.
V postopku o prekršku kaznovani po ZP ni upravičen vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti. Izredno pravno sredstvo - zahteva za sodno varstvo - ki ga je lahko vložil kaznovani in o katerem je odločalo Vrhovno sodišče, je bilo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-M, Ur. list RS, št. 24/2001) odpravljeno leta 2001, saj je bil z določilom 2. člena ZP-M črtan naslov podpoglavja (Zahteva za sodno varstvo) ter členi od 200 do 207a ZP. Tako je po ureditvi po ZP od novele ZP-M dalje, kot tudi po ZP-1, v postopkih o prekrških edino izredno pravno sredstvo, o katerem odloča Vrhovno sodišče, zahteva za varstvo zakonitosti, za vložitev katere je upravičen zgolj državni tožilec.
Ker zahteva kaznovanega M.U. za varstvo zakonitosti ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.