Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I Ips 369/2006 ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.369.2006 KI-generiert

Supreme Court rejects defense request for legality protection before final judgment becomes fully effective.

Geschäftsnummer Sklep I Ips 369/2006
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for legality protection against a criminal judgment. The defendant was convicted of one offense but acquitted of others, while the appellate court partially overturned the acquittal and remanded that part for retrial. The court ruled that such a request is only permitted once the entire judgment becomes fully effective, not when individual parts remain subject to appeal or retrial.

Legislator-Regeste

KI-generiert

1. odstavek 420. člen Zakona o kazenskem postopku; 2. odstavek 423. člen Zakona o kazenskem postopku: A request for legality protection is admissible only when the entire judgment has become formally and materially final, not when only specific parts remain subject to appeal or retrial.

Schlagwörter

KI-generiert
legality protection request final judgment requirement partial acquittal criminal procedure law subjective connection appellate review remand for retrial Verletzung von Schutznormen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
1. odstavek 420. člen Zakona o kazenskem postopku
2. odstavek 423. člen Zakona o kazenskem postopku
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva zagovornika obdolženega A.F. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Če je obdolženec obtožen več kaznivih dejanj, je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi, ko so postali pravnomočni njeni posamezni deli.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrajnega sodišča v Tolminu je bil obdolženi A.F. spoznan za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ, za katero mu je bilo izrečena pogojna obsodba ter določena kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta (točka I). Iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP pa je bil oproščen obtožbe oškodovanca C.B. kot tožilca zaradi kaznivih dejanj ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ter poškodovanje tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ (točka II, 1, 2).

Višje sodišče v Kopru je delno ugodilo pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca in prvostopenjsko sodbo glede kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ (točka II-2 izreka prvostopenjske sodbe) razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v ostalem pa je potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Obdolženčev zagovornik je dne 7.9.2006 zoper obsodilni del sodbe (točka I izreka prvostopenjske sodbe) vložil zahtevo za varstvo zakonitosti "iz vseh v pritožbi zatrjevanih kršitev zakona" in predlagal, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca oprosti obtožbe kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ.

Vrhovna državna tožilka K.U. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 423. člena ZKP) predlagala, da Vrhovno sodišče zagovornikovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže kot nedovoljeno, saj sodba, ki jo izpodbija, še ni pravnomočna, torej ni izpolnjen zakonski pogoj za vložitev tega izrednega pravnega sredstva (1. odstavek 420. člena ZKP).

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po 1. odstavku 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se sme vložiti zahteva za varstvo zakonitosti praviloma le zoper pravnomočno sodno odločbo, in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, po pravnomočno končanem kazenskem postopku. Izpolnjena morata biti torej dva pogoja: 1. pravnomočna sodna odločba in 2. pravnomočno končan kazenski postopek. V primerih, kakršen je tudi obravnavani, ko je obdolženec obtožen več kaznivih dejanj (subjektivna koneksiteta), je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ko je sodba kot celota postala formalno in materialno pravnomočna, ne pa tudi, ko so postali pravnomočni njeni posamezni deli.

V predmetni zadevi sodba zoper obdolženca še ni v celoti pravnomočna, saj je bila glede kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ (točka II-2 izreka prvostopenjske sodbe) razveljavljena in v tem obsegu vrnjena prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V tem stadiju postopka zato zahteva za varstvo zakonitosti (še) ni dovoljena, saj je vložena pred pravnomočnostjo sodbe in končanjem kazenskega postopka, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).