Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I Ips 354/2005 ECLI:SI:VSRS:2005:I.IPS.354.2005 KI-generiert

Supreme Court dismisses request for legal protection against detention order under European Arrest Warrant law.

Geschäftsnummer Sklep I Ips 354/2005
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for legal protection against a detention order issued pursuant to the European Arrest Warrant Act. The defendant argued for review of the lower court's decision, but the prosecution confirmed that such requests are inadmissible under the specific procedural framework of the European Arrest Warrant Act. The court ruled that because the Act provides its own specific remedies, the general request for legal protection under the Criminal Procedure Act does not apply.

Legislator-Regeste

KI-generiert

22. člen ZENPP; 2. odstavek 423. člena ZKP: A request for legal protection against a detention order issued under the European Arrest Warrant Act is inadmissible as the Act provides specific remedies, precluding the application of general criminal procedure provisions.

Schlagwörter

KI-generiert
European Arrest Warrant Act detention order legal protection request inadmissible remedy lex specialis principle criminal procedure law supreme court ruling Restriktive Maßnahmen gegen Russland

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
sklep, opr. št. I Ips 123/2005 z dne 19.5.2005
Opozarja, da je takšna tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (sklep, opr. št. I Ips 123/2005 z dne 19.5.2005).
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva zagovornikov zahtevane osebe R.W. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora na podlagi 22. člena ZENPP ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom zoper R.W. na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o evropskem nalogu za prijetje in predajo (ZENPP, Uradni list RS, št. 37/2004 z dne 15.4.2004) odredila pripor iz razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki teče od odprave pripora v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Sežani.

Pritožbo R.W. je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 28.10.2005 zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper navedeni pravnomočni sklep o odreditvi pripora so odvetniki Odvetniške družbe Č. dne 4.11.2005 vložili zahtevo za varstvo zakonitosti "zaradi kršitve določb kazenskega postopka" in Vrhovnemu sodišču predlagali, da izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje pristojnemu sodišču.

Vrhovni državni tožilec H.J. v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, ugotavlja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, zato predlaga, naj jo Vrhovno sodišče zavrže. Opozarja, da je takšna tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (sklep, opr. št. I Ips 123/2005 z dne 19.5.2005).

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora na podlagi 22. člena ZENPP ni dovoljena.

Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo je poseben procesni zakon, ki ureja postopek odreditve evropskega naloga za prijetje in predajo in postopek predaje obdolžencev ter obsojencev med Republiko Slovenijo in drugimi državami, članicami Evropske Unije ter prevoz obdolžencev in obsojencev med državami članicami EU čez ozemlje RS (1. odstavek 1. člena). Glede vprašanj, ki v tem zakonu niso posebej urejena, je določena smiselna uporaba določb ZKP, Kazenskega zakonika ter Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. ZENPP je torej v odnosu na te predpise lex specialis, ki na smiselno uporabo ZKP napotuje le glede vprašanj, ki v ZENPP niso posebej urejena.

V 22. členu ZENPP je za uspešno izvedbo postopka za predajo predvidena tudi odreditev in podaljšanje pripora, določena je stvarna in krajevna pristojnost sodišč, ki o tem odločajo, predvidena pa je tudi pravica do pritožbe, o kateri odloča višje sodišče. Med pravnimi sredstvi v zvezi s priporom v tem zakonu zahteva za varstvo zakonitosti ni predvidena (pristojnost Vrhovnega sodišča je določena le v 24. členu, ki pa ni v zvezi s priporom).

Vrhovno sodišče je že v nekaj svojih odločbah (na primer v sklepu I Ips 123/2005 z dne 19.5.2005) ugotovilo, da je upravičenost do vlaganja zahteve za varstvo zakonitosti pred koncem kazenskega postopka izjema, ki jo je kot takšno treba razlagati ozko in da je vprašanje pravnih sredstev (rednih in izrednih) v ZENPP urejeno na način, ki stranki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave).

Ker torej v ZENPP zahteva za varstvo zakonitosti ni predvidena, smiselna uporaba določb ZKP pa ne pride v poštev, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo, saj po zakonu ni dovoljena (2. odstavek 423. člena ZKP).