Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep I Ips 346/2004 ECLI:SI:VSRS:2004:I.IPS.346.2004 KI-generiert

Attorney's request to challenge a final ruling on their own costs is dismissed as inadmissible.

Geschäftsnummer Sklep I Ips 346/2004
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Nichteintreten / Unzulässig (Inadmissible)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the defense attorney's request for protection of legality against a final ruling ordering them to pay costs for a rescheduled trial. The attorney argued for a review due to factual errors and procedural violations, but the court found the decision concerned only the attorney's own conduct and interests. Consequently, the court ruled that an attorney cannot use this extraordinary remedy to challenge a final judgment that sanctions their own procedural missteps.

Legislator-Regeste

KI-generiert

1. odstavek 421. člen ZKP; 2. odstavek 423. člen ZKP: A defense attorney may file a request for protection of legality only in the interest of the accused and cannot use this extraordinary remedy to challenge a final court decision that adjudicates the attorney's own rights and interests.

Schlagwörter

KI-generiert
protection of legality defense attorney costs final court decision procedural misconduct ZKP article 421 inadmissible request interests of the accused Berichtigungsklage

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva odvetnika V.C. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Z zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik ne more izpodbijati pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in interesih (1. odstavek 421. člena ZKP), torej tudi ne sklepa o obveznosti plačila stroškov preložitve glavne obravnave, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem in po lastni krivdi.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Celju je po predsednici senata s sklepom z dne 27.5.2004 po določbi 2. odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da je odvetnik V.C. dolžan plačati vse stroške, nastale s preložitvijo glavne obravnave, razpisane dne 27.5.2004, kot tudi ustrezen del povprečnine v znesku 50.000 SIT.

Zunajobravnavni senat istega sodišča je s sklepom z dne 29.9.2004 zavrnil pritožbo navedenega odvetnika, vloženo po njegovem pooblaščencu, kot neutemeljeno.

Pooblaščenec odvetnika V.C. je zoper navedeni pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbi z dne 2.6.2004 ugodi in sklep Okrožnega sodišča v Celju z dne 27.5.2004 odpravi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje zunajobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Celju.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. V obdolženčevo korist lahko to storijo po njegovi smrti tudi osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Takšno določbo je mogoče razlagati le tako, da lahko zagovornik vloži zahtevo za varstvo zakonitosti samo v korist obdolženca, ne more pa s tem izrednim pravnim sredstvom izpodbijati pravnomočne sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovih pravicah in interesih. V obravnavani zadevi je namreč sodišče odločilo o obveznosti plačila stroškov preložitve glavne obravnave, ki jih je povzročil s svojim ravnanjem in po lastni krivdi. Gre torej za odločitev, s katero je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 94. člena ZKP sankcioniralo odvetnikovo postopanje in ki zadeva le njega samega, ne pa obdolženčeve pravice.

Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP zahtevo odvetnika V.C., ki jo je vložil njegov pooblaščenec, zavrglo kot nedovoljeno.