Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba I Ips 368/2002 ECLI:SI:VSRS:2004:I.IPS.368.2002 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal for legality protection regarding procedural right to appeal in criminal proceedings.

Geschäftsnummer Sodba I Ips 368/2002
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for protection of legality, ordering her to pay procedural costs. The defendant claimed she was denied the right to appeal under Article 368 of the Criminal Procedure Act, arguing she had timely notified the appeal but the court rejected it as inadmissible. The court found the claim unfounded because the trial record confirmed she did not notify the appeal, and the lower court correctly determined that challenging this factual finding was impermissible under the law.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 368 of the Criminal Procedure Act; Article 420, Paragraph 2 of the Criminal Procedure Act: A request for protection of legality cannot be used to challenge factual findings regarding the timely notification of an appeal, as such challenges are excluded by law.

Schlagwörter

KI-generiert
protection of legality criminal procedure right to appeal notification of appeal procedural rights factual findings procedural costs Kassenobligation

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 368 of the Criminal Procedure Act
Article 420, Paragraph 2 of the Criminal Procedure Act
Article 98.a of the Criminal Procedure Act
Article 95 of the Criminal Procedure Act
Article 92, Paragraph 6, Point 2 of the Criminal Procedure Act
Article 92, Paragraph 3 of the Criminal Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva obs. A.O. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obs. A.O. je dolžna plačati 100.000 SIT povprečnine.

[JEDRO]

Za kršitev določb 368. člena ZKP bi šlo, če bi sodišče ugotovilo, da je obsojenka napovedala pritožbo, pa bi jo kljub temu kot nedovoljeno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je bila obs. A.O. in njeni hčerki B.O. zaradi kaznivega dejanja tatvine po 2. odstavku 211. člena KZ, storjenega v sostorilstvu, izrečena pogojna obsodba, v kateri je bila A.O.

določena kazen treh mesecev zapora in preizkusna doba dveh let, B.O. pa, ob upoštevanju določenih kazni v prejšnjih pogojnih obsodbah, enotna kazen enega leta in dveh mesecev zapora, s preizkusno dobo štirih let. Obs. A.O. je bila na podlagi 69. člena KZ odvzeta torbica in plačati je dolžna stroške kazenskega postopka, medtem ko je bila obs. B.O. oproščena plačila stroškov.

Zoper to sodbo je obs. A.O. pravočasno vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri trdi, da ji je bila v nasprotju s 368. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odvzeta pravica do pritožbe.

Vložitev pritožbe je takoj po razglasitvi sodbe napovedala, vendar pa je v sodbi kljub temu napisano, da tega ni storila. Omenja tudi, da je bila obsojena na podlagi podtaknjenih dokazov, da je bila brez potrebe s policijo privedena na glavno obravnavo in da je vrednost ukradenih stvari zelo majhna.

Vrhovna državna tožilka odgovarja, da iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da je bila obs. A.O. poučena, da mora v predpisanem roku napovedati pritožbo, če jo želi vložiti, vendar pa pritožbe ni napovedala in je tudi ni vložila. Predlaga, da se zahteva zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz zapisnika o glavni obravnavi izhaja, da obs. A.O. ni želela besede po končanem dokaznem postopku na podlagi 346. člena ZKP. Po razglasitvi in ob kratki obrazložitvi sodbe je sodnik poučil tudi obsojenko, da mora pritožbo takoj ali najkasneje v roku 8 dni od razglasitve napovedati, če jo namerava vložiti, in da se šteje, da se je odpovedala pravici do pritožbe, če je ne bo napovedala. Tudi v neobrazloženem pisnem odpravku sodbe je pojasnjeno, da pritožba ni dovoljena, ker je ni napovedala in se zato šteje, da se je pravici do pritožbe odpovedala.

Trditev obs. A.O. v zahtevi, da je pritožbo pravočasno napovedala, je v nasprotju z zapisnikom o glavni obravnavi, ki mu obsojenka ni ugovarjala, je pa tudi v nasprotju z navedbo izpodbijane sodbe, zoper katero obsojenka ni vložila pritožbe in to navedbo izpodbijala.

Zahteva ne pojasni, zakaj obsojenka ni vložila pritožbe. Zato je ta trditev zahteve povsem neprepričljiva in zanjo ne predlaga nobenega dokaza.

Sicer pa z njo ne uveljavlja kršitve določb 368. člena ZKP; za tako kršitev bi šlo, če bi sodišče ugotovilo, da je obs. A.O. napovedala pritožbo, pa bi jo kljub temu kot nedovoljeno zavrglo. V tej zadevi pa je sodišče ugotovilo, da obsojenka pritožbe ni napovedala in zato zahteva kot zmotno izpodbija to ugotovitev sodišča. Zahteva torej ne le popolnoma neutemeljeno uveljavlja kršitev določb 368. člena ZKP, ampak v resnici izpodbija pravilnost ugotovitve sodbe, da obsojenka ni napovedala pritožbe, torej izpodbija dejansko okoliščino, česar se po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uveljavljati.

Po določbah 98.a člena, 95. člena in 6. točke 2. odstavka 92. člena ZKP mora obsojenka plačati povprečnino kot stroške postopka v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti. Na podlagi 3. odstavka 92. člena ZKP je Vrhovno sodišče pri odmeri višine povprečnine upoštevalo razmeroma nezahtevno vsebino vložene zahteve za varstvo zakonitosti in premoženjsko stanje obsojenke.