Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba I Ips 332/2000 ECLI:SI:VSRS:2000:I.IPS.332.2000 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal against detention order, rejecting asylum seeker's claim that refugee safety cannot be a ground for pre-trial detention.

Geschäftsnummer Sodba I Ips 332/2000
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for protection of legality regarding a pre-trial detention order based on the danger of reoffending. The defense argued that the order could not cite refugee safety because asylum seekers would be safer in the West than in their country of origin. The court ruled this argument legally inadmissible, stating that ensuring public safety inherently includes protecting potential refugees who might stay, and thus their safety concerns cannot override the necessity of detention.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZKP 201. člen 1. odstavek 3.; ZKP 371. člen 11. točka 1.; ZKP 420. člen 2. odstavek; ZKP 423. člen 2. odstavek; ZKP 202. člen 2. odstavek: The court held that the safety of refugees may constitute a valid ground for pre-trial detention based on the danger of reoffending, and arguments claiming such safety cannot be considered are legally inadmissible.

Schlagwörter

KI-generiert
pre-trial detention danger of reoffending asylum seeker safety protection of legality ZKP detention order ungenügende Gefährdung Sicherheitsbedenken fehlende Legitimation der Staatsanwaltschaft

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZKP 201. člen 1. odstavek
ZKP 371. člen 11. točka 1.
ZKP 420. člen 2. odstavek
ZKP 423. člen 2. odstavek
ZKP 202. člen 2. odstavek
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva zagovornika osumljenega R.T. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pravno nesprejemljivo je stališče, da se sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ne more sklicevati na varnost beguncev, češ da hočejo kot tuji državljani preko meja na zahod, kjer bodo bolj varni kot tam, od koder so pribežali. S priporom iz razloga ponovitvene nevarnosti se namreč zagotavlja varnost ljudi, pri zagotavljanju te varnosti pa tudi morebiten "pristanek" beguncev, da je njihova varnost ogrožena, ne more biti pravno upoštevan.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 28.11.2000 je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper osumljenega R.T. odredil pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom z dne 1.12.2000 kot neutemeljeno zavrnil tudi pritožbo zagovornice osumljenega R.T.

Zagovornik osumljenega R.T. je dne 13.12.2000 vložil zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP ter ostalih določb ZKP. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev oziroma da o zadevi odloči samo.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije mag. J.F. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navedel, da zagovornik osumljenega R.T. v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po določilu 2. odstavka 420. člena ZKP ne more biti predmet tega izrednega pravnega sredstva. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva zagovornika osumljenega R.T. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil zagovornik osumljenega R.T., je mogoče ugotoviti, da zagovornik smiselno uveljavlja razlog iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ko navaja, da v pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora ni navedeno, katere so tiste okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, ter da tudi niso navedene okoliščine, ki bi utemeljevale odreditev pripora zoper osumljenega R.T. Take navedbe zagovornika osumljenega R.T. pa so docela neutemeljene.

Pravnomočni sklep o odreditvi pripora namreč vsebuje vse tisto, kar mora po določilu 2. odstavka 202. člena ZKP vsebovati sklep o odreditvi pripora. V razlogih pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora je navedeno izvršitve katerega kaznivega dejanja je R.T.

utemeljeno sumljiv, podrobno pa so tudi glede tega osumljenca navedeni razlogi, na podlagi katerih je sodišče ocenilo, da je tak utemeljen sum podan. Pravnomočni sklep o odreditvi pripora vsebuje tudi podrobne razloge o tem, zakaj je podana realna nevarnost, da bi osumljenec na prostosti nadaljeval s prepovedano in kaznivo dejavnostjo, s katero se ogroža varnost ljudi, saj je že v prvostopenjskem sklepu, kakor tudi v sklepu senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, pojasnjeno, zakaj taka kriminalna dejavnost predstavlja nevarnost za druge ljudi, in sicer za državljane Republike Slovenije kot tudi za begunce. Stališče zagovornika, da se izpodbijani sklep ne more sklicevati na varnost teh beguncev, ker kot tuji državljani hočejo preko meja na zahod, kjer bodo bolj varni kot tam, od koder so pribežali, je pravno povsem nesprejemljivo. S priporom iz razloga ponovitvene nevarnosti se namreč zagotavlja varnost ljudi. Pri zagotavljanju te varnosti pa tudi morebiten "pristanek" beguncev, da je ogrožena njihova varnost, ne more biti pravno upošteven.

Vrhovno sodišče je zahtevo zagovornika osumljenega R.T. zavrnilo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se v zahtevi za varstvo zakonitosti sklicuje, in ker v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (425. člen ZKP).