Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sklep IV Ips 50/93 ECLI:SI:VSRS:1993:IV.IPS.50.93 KI-generiert

Supreme Court dismisses request for judicial review against first-instance traffic offense decision as inadmissible.

Geschäftsnummer Sklep IV Ips 50/93
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for judicial review against a traffic offense decision. The defendant argued for the revocation of the first-instance ruling by the Traffic Senate regarding a fine and driving ban. The court held that judicial review is only permissible against second-instance decisions or those explicitly allowed by law, which did not apply here since the Traffic Senate acted as the sole instance.

Legislator-Regeste

KI-generiert

čl. 200/I v zvezi s čl. 194 Zakona o prekrških; čl. 212 Zakona o prekrških: A request for judicial review is inadmissible against a first-instance decision unless explicitly prescribed by law, as it applies only to second-instance rulings.

Schlagwörter

KI-generiert
judicial review admissibility traffic offense procedure first instance decision inadmissible request Zakon o prekrških Verkehrsübertretung grobe Verkehrsregelverletzung vorschriftswidriges Überholen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
čl. 200/I v zvezi s čl. 194 Zakona o prekrških
Zahteva za sodno varstvo je dovoljena le zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, to je kadar je Republiški senat za prekrške odločil o pritožbi (čl. 200/I v zvezi s čl. 194 zakona o prekrških), sicer pa le, če je to v zakonu izrečno predpisano, kot je to v čl.
čl. 212 Zakona o prekrških
194 zakona o prekrških), sicer pa le, če je to v zakonu izrečno predpisano, kot je to v čl. 212 zakona o prekrških določeno za odločbo druge stopnje, ki je bila izdana na pritožbo v obnovi postopka, kjer pa gre, za razliko od obravnavanega postopka, tudi za odločbo, izdano na drugi stopnji.
čl. 204/II v zvezi s čl. 215 Zakona o prekrških
Po povedanem je bilo treba po čl. 204/II v zvezi s čl. 215 zakona o prekrških zahtevo kaznovanega za sodno varstvo zavreči kot nedovoljeno.
čl. 200/II Zakona o prekrških
Temu predlogu senat Vrhovnega sodišča RS ni ugodil, ker ni bilo razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno (čl. 200/II zakona o prekrških).
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Zahteva kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

[JEDRO]

Zoper odločbo v postopku za izredno omilitev kazni, ki jo je izdal Republiški senat za prekrške, ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno odločbo je Republiški senat za prekrške zavrnil zahtevo kaznovanega za izredno omilitev kazni iz pravnomočne odločbe o prekršku Občinske sodnice za prekrške v zvezi z odločbo Republiškega senata za prekrške, s katero je bil za prekrška po čl. 226/I točki 28 in 37 ZTVCP kaznovan z denarno kaznijo 3.800,00 SIT, izrečen pa mu je bil tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca.

V zahtevi za sodno varstvo, v kateri uveljavlja kršitev zakona, kaznovani predlaga, naj se odločba Republiškega senata za prekrške o zavrnitvi zahteve za izredno omilitev kazni razveljavi in zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Zahteva za sodno varstvo je dovoljena le zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, to je kadar je Republiški senat za prekrške odločil o pritožbi (čl. 200/I v zvezi s čl. 194 zakona o prekrških), sicer pa le, če je to v zakonu izrečno predpisano, kot je to v čl. 212 zakona o prekrških določeno za odločbo druge stopnje, ki je bila izdana na pritožbo v obnovi postopka, kjer pa gre, za razliko od obravnavanega postopka, tudi za odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker je torej odločbo v postopku za izredno omilitev kazni izdal zgolj Republiški senat za prekrške, torej na prvi in zadnji stopnji in ker tudi sicer ni izrečno dovoljena, zoper njo ni mogoče vložiti zahteve za sodno varstvo.

Po povedanem je bilo treba po čl. 204/II v zvezi s čl. 215 zakona o prekrških zahtevo kaznovanega za sodno varstvo zavreči kot nedovoljeno.

Kaznovani je tudi zahteval, naj se odloži izvršitev odločbe o prekršku, dokler ne bo končan postopek o zahtevi za sodno varstvo. Temu predlogu senat Vrhovnega sodišča RS ni ugodil, ker ni bilo razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo zahtevi ugodeno (čl. 200/II zakona o prekrških).