Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba III Ips 31/94 ECLI:SI:VSRS:1994:III.IPS.31.94 KI-generiert

Criminal appeal dismissed; insufficient evidence does not invalidate a first-instance judgment under ZPP Art. 332.1(5).

Geschäftsnummer Sodba III Ips 31/94
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's appeal against a first-instance judgment ordering payment of damages. The defendant argued that the insurance policy was defective and that the insurance case never occurred, claiming procedural errors in the invitation to trial. The court held that insufficient evidence alone does not satisfy the conditions for overturning a judgment under Article 332(1)(5) of the Civil Procedure Act, and that factual findings cannot be challenged on appeal.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Art. 332(1)(5) ZPP; Art. 353(2) ZPP; Art. 385(3) ZPP; Art. 393 ZPP: Insufficient evidence that does not contradict the plaintiff's claims is not grounds for overturning a judgment, and factual findings are excluded from appellate review.

Schlagwörter

KI-generiert
civil appeal procedure insufficient evidence standard factual findings review ZPP Article 332 insurance contract dispute Einstellung des Betrugsverfahrens veränderte finanzielle Verhältnisse Klagerückzug

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pomanjkljivi dokazi, ki sami zase ne bi zadostovali za utemeljenost zahtevka, ki pa tožbenim navedbam ne nasprotujejo, niso razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da niso izpolnjeni pogoji po 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sodbo zaradi izostanka razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči znesek 3.952.274.00 Sit s pripadki. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje, oziroma da sodbo ustrezno spremeni. Sodbi druge stopnje očita, da je površno in brez argumentov štela, da je bila tožena stranka pravilno povabljena na glavno obravnavo. V zvezi s tem trdi, da iz povratnice ne more biti razvidna vsebina pošiljke in da preverjanje razpisa naroka ni relevantno. Navaja, da je napačna tudi ugotovitev, da so dejstva, ki jih zatrjuje tožeča stranka, v skladu z dokazi, ki jih je predložila. Meni, da iz predložene police, ki je pomanjkljiva, izhaja, da zavarovalna pogodba ni bila sklenjena. V polici ni navedena premija in obresti. Navaja še, da zavarovalni primer sploh ni nastal.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitki, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem, ali je bila tožena stranka pravilno povabljena na glavno obravnavo, so brez osnove. Sodba se namreč sklicuje na odredbo o razpisu obravnave in na povratnico. To so zadostni razlogi za ugotovitev, da je bila tožena stranka pravilno povabljena. Tožena stranka te ugotovitve ni ovrgla. Pomanjkljivosti zavarovalne police, ki jih navaja tožena stranka, ne dokazujejo, da zavarovalna pogodba ni bila sklenjena. Peta točka prvega odstavka 332.čl. ZPP, na katero se sklicuje tožena stranka, ima v mislih take dokaze, s katerimi so ovržene tožbene trditve tako, da zaradi tega sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Pomanjkljivi dokazi, ki sami zase ne bi zadostovali za utemeljenost zahtevka, ki pa tožbenim navedbam ne nasprotujejo, pa niso razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da niso izpolnjeni pogoji po 5. tč. prvega odst. 332.čl. ZPP. Zato niso utemeljene navedbe tožene stranke v zvezi s tem.

Tožena stranka pa povsem na novo zatrjuje v reviziji, da zavarovalni primer sploh ni nastal. Gre za trditev, s katero tožena stranka izpodbija dejansko podlago izpodbijane sodbe, kar pa glede na določbo 2. odst. 353.čl. ZPP ni dovoljeno. Poleg tega določba 3. odst. 385.čl. ZPP izrecno izključuje izpodbijanje dejanskih ugotovitev kot dovoljen revizijski razlog.

Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).