Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
Sodba I Up 85/2004 ECLI:SI:VSRS:2006:I.UP.85.2004 KI-generiert

Administrative court dismisses appeal upholding tax enforcement order against unpaid traffic fine notice.

Geschäftsnummer Sodba I Up 85/2004
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal, confirming the first-instance court's rejection of the tax authority's enforcement order. The appellant refused to sign a traffic fine notice and later contested the debt, arguing the police failed to properly inform him of the violation. The court ruled that signing the notice is not legally required and that the statutory warning within the document sufficed for notification. Consequently, the court held that objections regarding the commission of the traffic offense cannot be raised during the compulsory enforcement procedure.

Legislator-Regeste

KI-generiert

241. člen Zakona o prekrških; 42. člen Zakona o davčnem postopku: In compulsory enforcement proceedings, objections regarding the commission of the underlying offense are inadmissible, and failure to sign a payment order does not invalidate its status as an enforceable title.

Schlagwörter

KI-generiert
compulsory enforcement procedure traffic offense payment order tax enforcement authority inadmissible objections enforceable title validity Forderungsklage Zahlungsnachweis Missbrauch von Lohnabzügen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
1. odstavek 59. člen Zakona o upravnem sporu
241. člen Zakona o prekrških
42. člen Zakona o davčnem postopku
43. člen Zakona o davčnem postopku
73. člen Zakona o upravnem sporu
68. člen Zakona o upravnem sporu
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

V postopku prisilne izterjave ni mogoče uveljaviti ugovorov v zvezi s storitvijo prekrška, ki je vsebina plačilnega naloga, ki se po 241. členu Zakona o prekrških izvršuje po organu, ki je pristojen za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19.10.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada C., Izpostava S.K. z dne 9.3.2000. S tem sklepom je prvostopni organ uvedel prisilno izterjavo neporavnane denarne kazni v znesku 40.000,00 SIT in stroškov izterjave v znesku 1000,00 SIT, vse iz osebnih prejemkov tožnika.

V obrazložitvi sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki in se sklicuje na razloge iz njene odločbe. Navaja pa še, da izhaja iz upravnega spisa, da je bil tožniku izdan plačilni nalog Policijske postaje C., Policijske enote p.p. C., z dne 1.8.1999, ki se po določbi 241. člena Zakona o prekrških (ZP) pošlje v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, če se kazen za prekršek ne izterja takoj na kraju prekrška, ali če je tisti, ki je storil prekršek, ne plača v določenem roku, pa ne vloži ugovora. Iz navedenega plačilnega naloga izhaja, da ga tožnik ni hotel podpisati, vendar mu je bil vročen 1.8.1999 ob 17.30 uri. Na plačilnem nalogu je tudi uradni zaznamek, da je plačilni nalog postal izvršljiv 9.8.1999. Glede na to, da tožnik denarne kazni ni plačal takoj na kraju prekrška, ni pa tudi vložil ugovora, je bila po določbi 42. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) uvedena prisilna izterjava z izdajo sklepa. Ker je bil tožnik že na kraju samem seznanjen s prekrškom, kar izhaja iz vsebine plačilnega naloga, ni nobene zakonske podlage, da bi moral biti o prekršku še naknadno obveščen. V postopku prisilne izterjave pa tudi ni mogoče uveljaviti ugovorov v zvezi s storitvijo prekrška.

V pritožbi tožnik navaja, da je v zakonitem roku zavrnil obveznost iz plačilnega naloga, ker se s trditvami policije ne strinja. Zato tudi ni želel podpisati zapisnika o prekršku oziroma plačilnega naloga. Navaja, da se tudi ne strinja s sodbo sodišča prve stopnje in zahteva obnovo postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pravilni pa so tudi razlogi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.

Po določbah 42. člena ZDavP uvede davčni organ prisilno izterjavo z izdajo sklepa o prisilni izterjavi tudi po izvršilnem naslovu, ki ga ni izdal davčni organ, če je predpisano, da je davčni organ pristojen za izterjavo obveznosti iz izvršilnega naslova. V obravnavani zadevi je izvršilni naslov plačilni nalog, ki se po 241. členu ZP izvršuje po organu, ki je pristojen za davčno izvršbo. Iz upravnih spisov izhaja, da je plačilni nalog opremljen s potrdilom o izvršljivosti, pod opombami pa je navedeno, da je bil tožniku sicer vročen, da pa ga ta ni hotel podpisati. Ta okoliščina tudi po presoji pritožbenega sodišča ne more vplivati na odločitev, saj zavrnitev podpisa oziroma zgolj nestrinjanje z izdajo plačilnega naloga nima nobenih pravnih učinkov. Plačilni nalog vsebuje pravni pouk, v katerem je izrecno navedeno, da bo plačilni nalog poslan v izvršitev, če kazen ne bo plačana v roku 8 dni ali če ne bo v istem roku podan ugovor zoper plačilni nalog. Iz upravnih spisov izhaja, da kazen ni bila plačana niti ni bil v roku 8 dni vložen ugovor, tožnik pa tega tudi ne zatrjuje, zato tudi po presoji pritožbenega sodišča plačilnemu nalogu ne gre odrekati narave izvršilnega naslova. Sklep o uvedbi prisilne izterjave pa ima tudi vse druge obvezne sestavine iz 43. člena ZDavP, kar pomeni, da je podana zakonska podlaga za njegovo izdajo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. in 68. člena ZUS in potrdilo izpodbijani sklep.