Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSK Sklep PRp 1/2026 ECLI:SI:VSKP:2026:PRP.1.2026 KI-generiert

Appeal allowed; first instance court violated procedure by failing to hear witnesses in a protection of rights proceeding.

Geschäftsnummer VSK Sklep PRp 1/2026
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Court of Appeal granted the appeal against the first-instance judgment, which had suspended the proceedings due to lack of evidence. The first instance court relied solely on written statements without hearing the accused, the victim, or witnesses, despite their presence being crucial for establishing the facts. The court ruled that the first instance judge violated procedural rules by failing to conduct a direct assessment of testimony, necessitating a retrial with a complete evidentiary hearing.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o prekrških 133. člen; 154. člen (2. odstavek): In proceedings for protection of rights, the court must verify and evaluate evidence presented by the accused; failure to hear witnesses and parties directly when their testimony is essential constitutes a procedural violation affecting the legality of the judgment.

Schlagwörter

KI-generiert
protection of rights proceeding procedural violation evidentiary hearing direct assessment of testimony retrial order vorsorgliche Beweisführung Pflichten der Staatsanwaltschaft Stellung des Opfers

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Zakon o prekrških 133. člen
Zakon o prekrških 154. člen (2. odstavek)
Zakon o prekrških 65. člen (4. odstavek)
Zakon o prekrških 163. člen (8. odstavek)
Zakon o varstvu javnega reda in miru 6. člen
Zakon o varstvu javnega reda in miru 20. člen
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Za zaključek, da prekršek ni z gotovostjo izkazan, ne zadošča, da storilec v zahtevi za sodno varstvo poda navedbe in predlaga dokaze, s katerimi vzbudi dvom v dejanske zaključke prekrškovnega organa. Te navedbe mora sodišče preveriti in nato dokazno oceniti skladno z metodološkim napotkom iz 133. člena ZP-1. Prekrškovni organ zato pravilno opozarja, da bi sodišče moralo dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem prič, oškodovanca in storilca. Ker tega ni storilo, je kršilo pravila postopka, kršitev pa je vplivala ali bi vsaj lahko vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 154. člena ZP-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni ustavilo postopek zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) v zvezi z 20. členom ZJRM-1, ker prekršek storilcu ni dokazan.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ. Opisuje, kako so potekali dogodki in povzema zagovor storilca. Sodišče je verjelo storilcu in pristranskim pričam (zoper katere je bil tudi uveden postopek). Vseeno pa je ugotovilo, da je storilec s stanovanjskega okna oškodovanca strgal (ne pa snel, kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje) mavrično zastavo LGBT in s tem dejanjem pri oškodovancu povzročil občutek užaljenosti, razžaljenosti in razburjenje. Kar izpolnjuje najmanj zakonske znake prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1 (nedostojno vedenje). Zato bi sodišče lahko dopolnilo dokazni postopek, ugotovilo, da so bila odločilna dejstva pravilno ugotovljena in ob pravilni uporabi materialnega prava spremenilo pravno klasifikacijo prekrška, tako kot določa tretji odstavek 65. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi 6. člena ZJRM-1 se za prekršek kaznuje, kdor se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Po določbi 20. člena ZJRM-1 pa je določena hujša oblika prekrška po 6. členu in sicer, kadar je dejanje storjeno z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti.

5. Prekrškovni organ je storilcu očital, da se je skupaj z dvema mladoletnima osebama vedel na nesramen, žaljiv ali podoben način z namenom vzbujanja nestrpnosti glede spolne usmerjenosti A. A. s tem, ko mu je najprej s stanovanjskega okna strgal mavrično zastavo in nato vpil "peder" in s tem pri A. A. povzročil občutek ponižanosti in prizadetosti.

6. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje podalo dva razloga za svojo odločitev o ustavitvi postopka o prekršku. Prvi je, da prekrškovni organ ni opravil dokazne ocene izjav storilca in z njegove strani predlaganih prič, zato naj ne bi bilo dokazano, da je storilec izrekel besedo "peder". Drugi pa je, da naj bi manjkal ključni element - usmerjeno žaljivo ravnanje proti določeni osebi. Sodišče prve stopnje je na podlagi pisnih izjav prič ugotovilo, da naj bi šlo le za vzajemno izzivanje med mladimi, kršitelj osebe niti ni videl in naj ne bi vedel, kdo je. Dejanje zato ne izpolnjuje zakonskih znakov prekrška po 20. členu ZJRM-1. Če žaljivka peder ni dokazana, namreč ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze med ravnanjem storilca in prijaviteljevim občutkom ponižanosti.

7. Če sodišče, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, spozna, da dejansko stanje ni popolno in pravilno ugotovljeno, ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1). Sodišče prve stopnje je sicer to storilo, vendar je zgolj vpogledalo v izjave storilca in z njegove strani predlaganih prič in v prijavo oškodovanca, ne da bi kogarkoli zaslišalo in neposredno ocenilo njihove nasprotujoče si izjave. Dejstvo je, da se dvema od teh prič očita sostorilstvo, tretja pa je mati ene od prič. Tudi v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo sodišče veže načelo materialne resnice. Prekrškovni organ je očitno verjel oškodovancu in tudi ob upoštevanju izjave storilca štel prekršek za dokazanega. Za zaključek, da prekršek ni z gotovostjo izkazan, ne zadošča, da storilec v zahtevi za sodno varstvo poda navedbe in predlaga dokaze, s katerimi vzbudi dvom v dejanske zaključke prekrškovnega organa. Te navedbe mora sodišče preveriti in nato dokazno oceniti skladno z metodološkim napotkom iz 133. člena ZP-1. Prekrškovni organ zato pravilno opozarja, da bi sodišče moralo dopolniti dokazni postopek z zaslišanjem prič, oškodovanca in storilca. Ker tega ni storilo, je kršilo pravila postopka, kršitev pa je vplivala ali bi vsaj lahko vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 154. člena ZP-1).

8. Ker sodišče prve stopnje doslej teh dokazov ni izvedlo, bi pritožbeno sodišče z meritorno odločitvijo storilcu potencialno lahko odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe. Zato je pritožbi ugodilo in ob uporabi osmega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.