Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep I R 21/2025 ECLI:SI:VSRS:2025:I.R.21.2025 KI-generiert

Slovenian Supreme Court rejects request to transfer jurisdiction based solely on dissatisfaction with a higher court's decision.

Geschäftsnummer VSRS Sklep I R 21/2025
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed a request by an heir to transfer jurisdiction of an inheritance dispute to a different court. The applicant argued that the Lower Court and the Higher Court in Ljubljana had unconstitutionally abused social hardship and judicial incompetence, citing a specific case where the Higher Court allegedly confirmed a Lower Court decision. The court ruled that mere dissatisfaction with a higher court's ruling does not constitute a valid reason for transferring jurisdiction, as such doubts should be addressed through recusal requests rather than delegating the entire court's authority.

Legislator-Regeste

KI-generiert

67. člen Zakona o pravdnem postopku; Delegation of jurisdiction is permitted only when it is clearly more efficient or when there are significant reasons undermining public trust in the impartiality of all judges of the competent court, not merely due to dissatisfaction with a specific higher court decision.

Schlagwörter

KI-generiert
delegation of jurisdiction inheritance dispute impartiality of judges recusal request competent court public trust ZPP article 67 Einreichungszeitpunkt

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V zapuščinski zadevi Okrajnega sodišča v Domžalah D 110/2000 je dedič A. A. po skrbnici 20. 11. 2024 vložil pritožbo zoper sklep D 110/2000 z dne 29. 10. 2024.

2. A. A. po skrbnici predlaga določitev drugega višjega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi, ker mu Okrajno sodišče v Domžalah in ljubljanska sodišča že od leta 1996 dalje nezakonito sodijo z zlorabo socialne stiske in pravdne nesposobnosti, Višje sodišče v Ljubljani pa brez upoštevanja Ustave ter 6. in 13. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah njihove sodbe nezakonito potrjuje. Svoj predlog utemeljuje s tem, da je 26. 1. 2024 Vrhovno sodišče seznanil s kaznivimi dejanji, ki naj bi jih storili sodniki Višjega sodišča v Ljubljani z odločitvijo II Cp 2032/2022 z dne 28. 11. 2023, ko so potrdili odločitev Okrajnega sodišča v Domžalah v zadevi N 17/2019 z dne 24. 5. 2022.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.

5. Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče, ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki na primer primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog predlagatelja za določitev drugega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zavrnilo.