Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep X DoR 62/2023-4 ECLI:SI:VSRS:2024:X.DOR.62.2023.4 KI-generiert

Supreme Court allows partial review regarding administrative silence and tax refund gaps in public procurement.

Geschäftsnummer VSRS Sklep X DoR 62/2023-4
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia partially allowed the review request concerning two specific legal questions. The applicant argued that a letter from the State Review Commission constituted an administrative act and that a legal gap existed regarding tax refunds for withdrawn review requests. The court found the first question admissible due to inconsistent lower court rulings on the nature of such letters, while the second was rejected as lacking statutory conditions for review. Consequently, the review is permitted only for the issue of whether a non-formal letter qualifies as an administrative act requiring a claim for silence.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku, 367. a in 367. c člen; Administrative acts must be formalized to trigger silence claims, and legal gaps in tax refund rules do not automatically permit Supreme Court review.

Schlagwörter

KI-generiert
administrative silence claim formal administrative act public procurement tax review admissibility legal gap filling State Review Commission withdrawn review request Revision eines Entscheids

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Zakon o pravdnem postopku, 367. a in 367. c člen
Zakon o upravnem sporu, 2. člen
Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, 72. člen

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali bi morala tožeča stranka v primeru, ko organ odloči o zahtevku z dokumentom, ki nima formalnih sestavin upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega, enostranskega, oblastvenega posamičnega akta, ki bi vseboval izrek, temveč ima obliko dopisa, vložiti tožbo zaradi molka organa, Upravno sodišče pa bi moralo bodisi zavreči bodisi zavrniti tožbo, s katero tožeča stranka ne uveljavlja zahtevka za izdajo oziroma vročitev upravnega akta?

Ali v 72. členu ZPVPJN obstaja pravna praznina, ker ni določeno, da ima tudi vlagatelj, ki umakne zahtevek za revizijo, še preden o njem odloči naročnik, pravico do povrnitve polovice plačane takse?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali bi morala tožeča stranka v primeru, ko organ odloči o zahtevku z dokumentom, ki nima formalnih sestavin upravne odločbe oziroma drugega javnopravnega, enostranskega, oblastvenega posamičnega akta, ki bi vseboval izrek, temveč ima obliko dopisa, vložiti tožbo zaradi molka organa, Upravno sodišče pa bi moralo bodisi zavreči bodisi zavrniti tožbo, s katero tožeča stranka ne uveljavlja zahtevka za izdajo oziroma vročitev upravnega akta?

Ali v 72. členu ZPVPJN obstaja pravna praznina, ker ni določeno, da ima tudi vlagatelj, ki umakne zahtevek za revizijo, še preden o njem odloči naročnik, pravico do povrnitve polovice plačane takse?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo tožbi zoper odločbe Državne revizijske komisije (v nadaljevanju DKOM) št. 700-14/2019-3 z dne 20. 12. 2019, št. 700-14/2019-5 z dne 24. 12. 2019 in št. 700-14/2019-7 z dne 30. 1. 2020 ugodilo, izpodbijane odločbe odpravilo in zadevo vrnilo toženki v nov postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka (II. točka izreka). Izpodbijane odločbe se nanašajo na zavrnitev zahtevka za vračilo že plačane takse po 72. členu Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN).

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da dopisi z dne 20. 12. 2019, 24. 12. 2019 in 30. 1. 2020 predstavljajo javnopravni, enostranski in oblastveni posamični akt po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj jih je izdal DKOM kot organ pri odločanju o vrnitvi sicer obvezne javnopravne dajatve, in sicer plačane takse za vložitev tožničine zahteve za revizijo po ZPVPJN, ter tudi, da je tožba pravočasna, saj je tožnici rok za vložitev tožbe tekel od zadnjega dopisa, tožnica pa je v 30 dneh od dneva prejema tretjega dopisa vložila tožbo. Ugotovilo je tudi, da v zvezi z vrnitvijo takse po 72. členu ZPVPJN, kadar vložnik zahteve za revizijo, ki se nanaša na postopek, ki ima naravo postopka oddaje javnega naročila, ki je predhodno plačal zahtevano takso, zahtevo za revizijo umakne in to še pred odločitvijo naročnika o njegovi zahtevi za revizijo, obstoji pravna praznina, vendar pa ta praznina ni neustavna. Napolniti jo je mogoče s pravili, ki urejajo podobna družbena razmerja, in sicer s primerljivo situacijo, kot jo ureja drugi odstavek 72. člena ZPVPJN, ko vložnik zahteve za revizijo dobi nazaj pol plačane takse, če umakne zahtevo za revizijo po odločitvi naročnika in pred odločitvijo DKOM.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj dopusti revizijo zaradi treh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni.

6. Prvo vprašanje je dopustilo zaradi neenotne sodne prakse Upravnega sodišča, ali je mogoče dopis organa z obvestilom stranki glede uveljavljanje pravice šteti za upravni akt. V zadevah I U 55/2010 in I U 1391/2019, ki ju izpostavlja predlagateljica, se je namreč Upravno sodišče o tem izreklo nikalno, torej drugače kot v obravnavani zadevi. Odgovor Vrhovnega sodišča je tako pomemben zaradi poenotenja sodne prakse Upravnega sodišča.

7. Glede drugega dopuščenega vprašanja pa sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni in je odgovor nanj objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti v vseh nadaljnjih postopkih v zvezi odločanjem o vračilu plačane takse po ZPVPJN.

8. Zato je Vrhovno sodišče predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

9. Glede preostalega vprašanja Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.