Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep Cst 172/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:CST.172.2023 KI-generiert

Appeal dismissed; court upheld administrator's fee approval without reviewing procedural choices due to low cost.

Geschäftsnummer VSL Sklep Cst 172/2023
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an objection to a bankruptcy administrator's fee approval. The administrator sought approval to pay a tax for a legal proceeding to evict a company occupying debtor premises, arguing the court should not micromanage procedural choices. The court ruled that while courts generally review fee necessity, the specific low cost and context justified the administrator's broad discretion without detailed judicial scrutiny.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), 357. člen v zvezi z 8. točko tretjega odstavka 355. člena; Prvostopenjsko sodišče ni dolžno presoje upraviteljeve izbire postopkov, če je strošek minimalen in utemeljen.

Schlagwörter

KI-generiert
bankruptcy administrator fee approval procedural discretion tax payment insolvency proceedings court review eviction process Verfahrensverletzungen

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Višje sodišče Cst 13/2019 z dne 22. 1. 2019
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Prvostopenjska utemeljitev, da stečajni upravitelj vodi posle stečajne dolžnice in jo zastopa pri dejanjih, potrebnih za unovčitev njene stečajne mase, pri čemer ni bila naloga sodišča, da presoja upraviteljevo izbiro postopkov pri uresničitvi njegovih navedenih nalog, je skopa, vendar v posebnih okoliščinah te zadeve, zlasti glede na velikost stroška, še zadostna in pravilna. Praviloma pa stečajno sodišče presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji uresničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora njegovo presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Uvodoma navedena upnica se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen ugovor zoper sklep, s katerim je bilo po strokovnem sodelavcu dalo soglasje stečajnemu upravitelju, da v postopku pred Upravno enoto 000-000/2021 plača 18,10 EUR takse za pritožbo. V razmeroma obsežni pritožbi razčlenjuje odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih; manjkala naj bi zadovoljiva utemeljitev, na kakšni podlagi je bilo dano soglasje in zakaj naj bi šlo pri navedenem za (potreben) strošek stečajnega postopka. Situacija naj bi bila podobna kot v razveljavitvenem sklepu Višjega sodišča Cst 13/2019 z dne 22. 1. 2019. Z utemeljitvijo prvostopenjskega sodišča, da ni njegova naloga, da bi us­merjalo stečajnega upravitelja pri izbiri postopkov, ki jih bo sprožil, se pritožnica ne strinja, saj naj bi moralo sodišče preveriti vsaj to, ali ni upraviteljev zahtevek očitno neutemeljen.

2. O pritožbi se je izjavil upravitelj s pojasnilom, da je taksna obveznost nastala v postopku, v katerem je zahteval izbris društva A., ki naj bi mu bil prepovedal imeti sedež na naslovu ...,, ker naj bi tam zasedalo prostore stečajne dolžnice. Tako društvo kot pritožnica naj bi bila sicer tesno povezana z nekdanjim poslovodstvom in družbeniki stečajne dolžnice, pritožba pa naj bi bila izraz zlorabe pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjska utemeljitev, da stečajni upravitelj vodi posle stečajne dolžnice in jo zastopa pri dejanjih, potrebnih za unovčitev njene stečajne mase, pri čemer ni bila naloga sodišča, da presoja upraviteljevo izbiro postopkov pri uresničitvi njegovih navedenih nalog, je skopa, vendar v posebnih okoliščinah te zadeve, zlasti glede na velikost stroška, še zadostna in pravilna. Kot je vidno iz zgoraj navedenega pritožbenega sklepa, ki ga pritožnica ponuja v primerjavo, stečajno sodišče sicer presoja namembnost in potrebnost stroškov, ki morajo biti v funkciji ures­ničevanja upraviteljevih nalog, ta pa mora njegovo presojo omogočiti z utemeljitvijo svojega predloga za soglasje k plačilu posameznega stroška. Vendar pa bi postavljanje pretiranih zahtev pri izvajanju njegovih nalog upravitelja lahko tudi po nepotrebnem oviralo. Tako bi bilo lahko tudi v tej zadevi, če bi se sledilo pritožnici. Pravkar navedeni pritožbeni sklep, ki je po njenem tudi zdaj merodajen, je namreč v tem bistveno drugačen od zadeve, ki je zdaj pod presojo, da je šlo tam za soglasje k plačilu stroškov pritožbe v gospodarskem sporu; iz javne objave sicer ne izhaja, kolikšnih, a zanesljivo dosti (nekaj velikostnih redov) višjih od zneska v tej zadevi. Iz izpodbijanega sklepa nadalje še izhaja, da je upravitelj svojemu predlogu priložil taksni nalog upravne enote, ki je velikost takse utemeljila na zakonu (očitek nepojasnjene višine stroške tako ni utemeljen), poleg tega pa je od tam vpadljivo to, da ima društvo, zoper katero upravitelj vodi navedeni postopek, enak poslovni naslov kot stečajna dolžnica. Četudi šele iz upraviteljeve izjave o pritožbi izvemo, da si prizadeva za izpraznitev dolžničinih prostorov, ki jih po njegovem društvo neupravičeno zaseda, je bilo ob minornem strošku v povezavi s postopkom, ki se zelo verjetno nanaša na varovanje dolžničinih koristi, soglasje dano utemeljeno (prvi odstavek 357. člena v zvezi z 8. točko tretjega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP).

5. Prvostopenjski sklep je pritožbeno sodišče zato potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena Zakona o pravd­nem postopku, uporabljeni na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP).