Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM Sklep IV Kp 6330/2016 ECLI:SI:VSMB:2022:IV.KP.6330.2016 KI-generiert

Appeal dismissed: Court held personal service is mandatory even with counsel when defendant fails to collect documents.

Geschäftsnummer VSM Sklep IV Kp 6330/2016
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appeal by convicted defendant B.P. was dismissed as unfounded, rejecting his claim that personal service of court documents was unnecessary due to legal representation. The defendant argued that since he had a lawyer, alternative service methods should suffice, but the court found this stance incorrect. The appellate court ruled that personal service remains mandatory when the defendant fails to collect mailed documents despite repeated notifications, thereby upholding the first-instance court's order for the defendant to pay incurred costs.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZKP 94. odst. 1; Personal service of court documents remains mandatory even if the accused has a lawyer, provided the accused fails to collect mailed documents despite repeated notifications.

Schlagwörter

KI-generiert
personal service of documents legal representation requirements court costs liability criminal procedure service failure to collect mail Verzugskosten Leistung des Kostenvorschusses Kostenersatz

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZKP 94. odst. 1
ZKP 371. člen
ZKP 372. člen

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Okrajno sodišče v Mariboru III K 6330/2016
Vrhovno sodišče RS 14. 5. 2020
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba obsojenega B.P. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Zmotno je namreč stališče, da v primeru, če ima obdolženec zagovornika, ZKP ne zahteva osebne vročitve sodnih pisanj obdolžencu. In ker obdolženec sodnih pisanj (vabil na glavne obravnave, sodb, plačilnih nalogov...) ni dvigoval, kljub številnim obvestilom pošte (točka 5 in 6 izpodbijanega sklepa), je bilo sodišče primorano opraviti vročitev preko detektivke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da je obsojeni B.P. na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga dolžan plačati znesek 174,50 EUR, kar predstavlja krivdno povzročene stroške kazenskega postopka, nastale z vročitvami sodnih pisanj.

2. Zoper tak sklep se je obsojeni B.P. pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer pa posameznih pritožbenih razlogov pritožnik ni podrobneje obrazložil, saj ni navedel niti tega, katere konkretne kršitve iz 371. in 372. člena ZKP ima v mislih. Iz vsebine pritožbenih navedb pa je bilo razbrati, da ne soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, ki mu je naložilo v plačilo stroške, nastale z vročanjem sodnih pisanj preko vročevalke. Pritožnik namreč meni, da ker je imel zagovornika, osebna vročitev sploh ni bila potrebna in bi zadostovala nadomestna vročitev, od vročitve pa je tudi poteklo že več let in po tolikšnem času sodišče tudi ni več upravičeno zahtevati povrnitve stroškov.

3. S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Zmotno je namreč stališče, da v primeru, če ima obdolženec zagovornika, ZKP ne zahteva osebne vročitve sodnih pisanj obdolžencu. In ker obdolženec sodnih pisanj (vabil na glavne obravnave, sodb, plačilnih nalogov...) ni dvigoval, kljub številnim obvestilom pošte (točka 5 in 6 izpodbijanega sklepa), je bilo sodišče primorano opraviti vročitev preko detektivke.

4. Da je obdolženec dolžan poravnati tudi krivdno povzročene stroške, o katerih bo odločeno s posebnim sklepom, ko bodo vsi stroški priglašeni, pa je bilo odločeno že s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 6330/2016, ki je postala pravnomočna 6. 6. 2018, pri čemer je bila obsojenčeva zahteva za varstvo zakonitosti s sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 5. 2020 zavrnjena. Izpodbijani sklep je bil izdan 26. 10. 2021, kar pomeni, da je bilo o že navedenih stroških odločeno (tudi pravnomočno) v petih letih po pravnomočnosti sodbe, torej pravica sodišča do izdaje sklepa ni zastarala, zaradi česar je neutemeljeno tudi pritožnikovo sklicevanje na potek časa od datumov vročanja sodnih pisanj.

5. Ob navedenem, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.