Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 473/2021 ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.473.2021 KI-generiert

Supreme Court allows review of creditor's unconditioned claim submission as implied consent to debt takeover under Obligations Act.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 473/2021
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Gutgeheissen (Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia granted the review request regarding the interpretation of creditor consent to debt takeover. The debtor argued that a creditor's unconditioned claim submission in bankruptcy proceedings, without explicit notice of the takeover, does not constitute implied consent under the Obligations Act. The court found the lower courts' reasoning insufficient and the legal interpretation of the relevant statutory provision erroneous.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Obligations Act, s. 18; Obligations Act, s. 427(1): A creditor's unconditioned claim submission in bankruptcy proceedings, combined with conduct indicating knowledge of the takeover, constitutes implied consent to the debt takeover even without explicit notice of the takeover.

Schlagwörter

KI-generiert
implied consent bankruptcy proceedings creditor notice debt takeover Obligations Act review request legal interpretation bestrittene Forderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Obligations Act, s. 18
Obligations Act, s. 427(1)
ZPP, s. 367.a(1)
ZPP, s. 367.a(2)
ZPP, s. 327(7)

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
VSL II Cp 1319/2012
Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 1319/2012 in opozarja, da konkludentne privolitve res ne more biti, če upnik ni bil seznanjen s prevzemom, a je materialnopravno napačna interpretacija, da nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom to ni.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali sta sodišči s tem, ko sta šteli, da upnikova nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga in druga upnikova konkludentna ravnanja, ki kažejo na seznanjenost s prevzemom dolga, ne štejejo (vsaj) kot konkludentna privolitev v prevzem dolga (zaradi tega, ker ni hkrati izkazano, da je bil upnik izrecno seznanjen s prevzemom dolga), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena Obligacijskega zakonika?“

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči s tem, ko sta šteli, da upnikova nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga in druga upnikova konkludentna ravnanja, ki kažejo na seznanjenost s prevzemom dolga, ne štejejo (vsaj) kot konkludentna privolitev v prevzem dolga (zaradi tega, ker ni hkrati izkazano, da je bil upnik izrecno seznanjen s prevzemom dolga), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena Obligacijskega zakonika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo, višje sodišče pa je pritožbo tožene stranke (dolžnika) zavrnilo.

2. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja, da OZ v prvem odstavku 427. člena ne določa, na kakšen način mora biti privolitev dana. Glede na 18. člen OZ se lahko volja za sklenitev pogodbe izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstaja – konkludentna ravnanja. Nižji sodišči sta se oprli na tretji odstavek, ki ne omejuje prvega odstavka, ki je v obravnavani zadevi aplikativna zgornja premisa. Tretji odstavek je le konkretizacija enega izmed možnih konkludentnih ravnanj, možna pa so še druga. Določba tudi ne omenja, na kakšen način mora biti upnik seznanjen. Ločevanje faze na „seznanitev s prevzemom“ in „privolitev v prevzem“ ni življenjsko niti skladno z OZ. Sklicuje se na odločbo VSL II Cp 1319/2012 in opozarja, da konkludentne privolitve res ne more biti, če upnik ni bil seznanjen s prevzemom, a je materialnopravno napačna interpretacija, da nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom to ni. Celotno upnikovo ravnanje kaže, da je vedel za prevzem in bil z njim seznanjen. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti vprašanje: 1. Ali sta sodišči s tem, ko sta šteli, da upnikova nepogojna prijava terjatve v stečajnem postopku nad prevzemnikom dolga in druga upnikova konkludentna ravnanja, ki kažejo na seznanjenost s prevzemom dolga, ne štejejo (vsaj) kot konkludentna privolitev v prevzem dolga (zaradi tega, ker ni hkrati izkazano, da je bil upnik izrecno seznanjen s prevzemom dolga), napačno razlagali določbo prvega odstavka 427. člena Obligacijskega zakonika?“

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP dopustilo.

5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).