Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep I R 138/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:I.R.138.2020 KI-generiert

Appeal dismissed: Daily contact between state prosecutor and local judges does not objectively undermine court impartiality.

Geschäftsnummer VSRS Sklep I R 138/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction from the district court in A to the court in Ljubljana. The applicant argued that the daily contact between a state prosecutor and local judges, including her brother and husband, created an appearance of bias. The court held that mere familiarity between prosecutors and judges does not objectively undermine public trust in the court's impartiality.

Legislator-Regeste

KI-generiert

67. člen Zakona o pravdnem postopku; The mere fact that a state prosecutor has daily contact with local judges or is related to other parties does not objectively undermine public trust in the impartiality of the court as a whole.

Schlagwörter

KI-generiert
jurisdiction transfer objective impartiality state prosecutor appearance of bias Zakon o pravdnem postopku court impartiality public trust Dublin-Überstellung nach Kroatien

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
sklep I R 109/2016 z dne 17. 11. 2016
sklep I R 17/2001 z dne 22. 3. 2001
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Zgolj to, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče in tako vsakodnevno v stiku s tamkajšnjimi sodniki, druga predlagatelja pa njen brat in mož, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote.

[OBRAZLOŽITEV]

Dosedanji potek postopka

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku nepravdni postopek za ureditev razmerij med etažnimi lastniki. Nasprotna udeleženka je skupaj z ugovorom zoper sklep o začasni odredbi podala zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice in predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Meni, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti vseh sodnikov Okrajnega sodišča v A. Druga predlagateljica je višja državna odvetnica Državnega odvetništva Republike Slovenije, in sicer vodja zunanjega oddelka v A. Druga predlagateljica je tako rekoč vsakodnevno na pristojnem sodišču in v stiku s tamkajšnjimi sodniki, vključno z razpravljajočo sodnico. Prvi predlagatelj je brat druge predlagateljice, tretji predlagatelj pa njen mož. Predlaga, naj se kot stvarno in krajevno pristojno sodišče določi Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer ima nasprotna udeleženka stalno prebivališče.

Odločitev o sporu

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku).

4. Med „druge tehtne razloge“, iz katerih je mogoče prenesti pristojnost, spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Ta pravni standard zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako drugo izjemo, razlagati restriktivno. Nikakršnih indicev ni, na podlagi katerih bi bilo v obravnavni zadevi mogoče sklepati, da so prisotne okoliščine, ki bi onemogočale ali oteževale objektivno in nepristransko sojenje. Zgolj to, da je ena od predlagateljic državna odvetnica v kraju, v katerem se nahaja sodišče in tako vsakodnevno v stiku s tamkajšnjimi sodniki, druga predlagatelja pa njen brat in mož, ni okoliščina, ki bi v percepciji javnosti lahko vzbudila dvom o objektivni nepristranskosti pristojnega sodišča kot celote. Vrhovno sodišče je v preteklosti že pojasnilo, da na sojenje ne sme in ne more vplivati okoliščina, da se sodniki in odvetniki poznajo, kot tudi ne, če je v postopku kot stranka udeležen odvetnik, ki sicer pogosto nastopa pred pristojnim sodiščem. 1

5. Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Prim. sklepa I R 109/2016 z dne 17. 11. 2016 in I R 17/2001 z dne 22. 3. 2001.