Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep X DoR 178/2020-3 ECLI:SI:VSRS:2020:X.DOR.178.2020.3 KI-generiert

Supreme Court allows review on tax capital transfer and valuation under Slovenian tax law.

Geschäftsnummer VSRS Sklep X DoR 178/2020-3
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia partially allowed a review request regarding the legality of taxing capital gains from property transfers under a life annuity agreement. The Administrative Court had upheld the tax authority's decision to tax such transfers and value them based on the contract price rather than market value. The Court deemed the request admissible because it raises significant, unresolved legal questions concerning the constitutionality of this taxation and valuation method that impact broad tax practice.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 92 of the Income Tax Act; Article 99 of the Income Tax Act; Article 33 of the Constitution: The Supreme Court established that a review is admissible when a case involves significant, unresolved legal questions regarding the constitutionality of taxing capital gains from property transfers under specific agreements and the method of valuing such gains for tax purposes.

Schlagwörter

KI-generiert
capital gains taxation property transfer agreement life annuity contract tax valuation method constitutional review income tax law administrative review Wertminderung des Kapitals

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 92 of the Income Tax Act
Article 99 of the Income Tax Act
Article 33 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 22 of the Administrative Procedure Act
Article 367.a of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je razlaga Upravnega sodišča, da se odsvojitev nepremičnine po pogodbi o preužitku šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala, zakonita in skladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije?

2. Ali je razlaga, da se v zvezi z izračunom davčne osnove za odmero kapitalskega dobička po pogodbi o preužitku kot vrednost nepremičnine ob odsvojitvi upošteva vrednost nepremičnine, kot je določena v pogodbi o preužitku, ali njena tržna vrednost, skladna s 33. členom Ustave Republike Slovenije?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

1. Ali je razlaga Upravnega sodišča, da se odsvojitev nepremičnine po pogodbi o preužitku šteje za obdavčljivo odsvojitev kapitala, zakonita in skladna z drugim odstavkom 14. člena Ustave Republike Slovenije?

2. Ali je razlaga, da se v zvezi z izračunom davčne osnove za odmero kapitalskega dobička po pogodbi o preužitku kot vrednost nepremičnine ob odsvojitvi upošteva vrednost nepremičnine, kot je določena v pogodbi o preužitku, ali njena tržna vrednost, skladna s 33. členom Ustave Republike Slovenije?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. 42152-1856/2013-3 (08-333-02) z dne 30. 4. 2015, s katero je bila tožnici odmerjena in v plačilo naložena dohodnina od dobička iz kapitala od odsvojitve nepremičnin v znesku 43.550,00 EUR. Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti, nesuspenzivnosti pritožbe ter stroških postopka. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-05-117/2017-5 z dne 26. 7. 2018, tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Upravno sodišče je pritrdilo stališču davčnega organa tožene stranke, da je tožnica z odsvojitvijo nepremičnin na podlagi pogodbe o preužitku ustvarila dobiček, ki je kot dohodek iz kapitala obdavčljiv po določbi 92. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Sklicevanje tožnice na določbo 2. točke 95. člena ZDoh-2, ki določa, da se za odsvojitev kapitala ne šteje odsvojitev nepremičnine na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali po darilni pogodbi za primer smrti, ni utemeljeno. Ker gre za zakonsko izjemo od načelne obdavčitve vseh dohodkov fizične osebe, je to določbo treba razlagati restriktivno. Razlikovanje pri obdavčitvi med pogodbami dednega prava je utemeljeno, saj lastninska pravica na prevzemnika po pogodbi o preužitku preide že takoj ob sklenitvi pogodbe, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa šele ob smrti preživljalca. Iz tega razloga tudi ne gre za kršitev načela enakosti po drugem odstavku 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Civilnopravne podobnosti oziroma razlike med pogodbami dednega prava na področju obdavčitve niso relevantne. Po presoji sodišča je davčni organ tožene stranke kot vrednost nepremičnine ob odsvojitvi na podlagi 99. člena ZDoh-2 utemeljeno upošteval vrednost, ki sta jo pogodbeni stranki navedli v pogodbi o preužitku.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da revizijo dopusti zaradi več medsebojno povezanih pravnih vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in s pomenom za razvoj sodne prakse. Trdi tudi, da prakse Vrhovnega sodišča v tej zvezi še ni.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po presoji Vrhovnega sodišča predlagateljica v bistvu zastavlja pomembni pravni vprašanji, ki se v prvi vrsti nanašata na zakonitost in ustavnost obdavčitve morebitnega dobička od odsvojitve nepremičnine po pogodbi o preužitku, v nadaljevanju pa tudi na zakonitost in ustavnost stališča Upravnega sodišča, da se davčna osnova določi na podlagi pogodbene oziroma tržne vrednosti kapitala (99. člen ZDoh-2).

6. Ker se v obravnavani zadevi odpira več medsebojno povezanih pomembnih pravnih vprašanj, glede kateri se sodna praksa Vrhovnega sodišča še ni oblikovala, odgovor nanje pa se nanaša na širok krog davčnih zavezancev in s tem tudi na bodočo davčno upravno in sodno prakso v velikem številu primerov, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo. Glede drugih vprašanj revizij ni dopustilo, saj za dopustitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.