Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 294/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.294.2020 KI-generiert

Supreme Court rejects review application, upholding lower courts' nullity ruling on marital property agreement.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 294/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request for permission to appeal, dismissing their challenge to the lower courts' decision. The lower courts declared a marital property agreement and its addendum null and void due to violations of mandatory property regimes and fraud on creditors. The Supreme Court found the applicants failed to meet the strict statutory conditions required to grant a review under the Code of Civil Procedure.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 367a(1) of the Code of Civil Procedure; Article 367c of the Code of Civil Procedure: A review application is inadmissible if the applicant fails to demonstrate that the lower court decision involves a significant legal issue or a violation of the law that could affect the outcome.

Schlagwörter

KI-generiert
review application nullity of agreement marital property regime creditor fraud Code of Civil Procedure supreme court review admissibility criteria Vereinigung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 367a(1) of the Code of Civil Procedure
Article 367c of the Code of Civil Procedure
Article 39 of the Obligations Act
Article 50 of the Obligations Act
Article 8 of the Code of Civil Procedure
Article 339(2)(14) of the Code of Civil Procedure
Article 7, 212, 215 of the Code of Civil Procedure

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
II Ips 130/2017
Supreme Court dismisses appeal on false agreement claim due to lack of evidence and partial property division facts.
II Ips 54/2017
Appeal dismissed; court allows partial joint property determination without requiring full scope coverage by spouses.
II Ips 678/2007
Supreme Court partially allows appeal, quashing lower court rulings on debt and costs due to procedural flaws in reasoning.
II Ips 33/2015
Supreme Court allows appeal against second instance judgment for insufficient reasoning on co-ownership shares.
II Ips 81/2018
Supreme Court dismisses appeal on evidence burden and standard of proof in civil dispute over returned funds.
II Ips 250/2017
Supreme Court reverses lower court ruling on bank liability for unauthorized account withdrawals due to insufficient proof of authorization.
II Ips 44/2014
Supreme Court dismisses appeal upholding voidability of life annuity contract for defrauding creditors under mandatory law.
II Ips 297/2010
Appeal dismissed; Paulian action barred for void contracts, requiring voidness declaration instead.
II Ips 506/2005
Supreme Court rules limitation period for challenging property transfers runs from land registry entry, not contract signing.
II Ips 318/2015
Supreme Court dismisses appeal on sham agreement claim, ruling concealed transfer of property rights invalidates division agreement.
II Ips 598/2009
Supreme Court dismisses appeal where wife's half ownership of property is confirmed by prior gift and purchase with separate funds.
II Ips 259/2013
Supreme Court dismisses appeal, ruling void contracts for evading creditors cannot be challenged via Paulian action.
II Ips 25/2011
Appeal allowed: Sale of marital property without consent voidable, but void if buyer is malicious or collusion proven.
II Ips 121/2017
Court partially allows appeal declaring gift contract void regarding deceased spouse's share due to simulated sale.
II Ips 268/2018
Slovenian Supreme Court rejects Paulian action when property is transferred via void agreement to spouse. Upturner must sue for invalidity instead.
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ugotovilo ničnost Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja v smislu določila 64. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), sklenjenega v obliki notarskega zapisa notarke A. A. iz , št. SV 41/2016 z dne 1. 2. 2016, med prvim tožencem in drugo toženko (v nadaljevanju Sporazum), ter ničnost Prvega dodatka k Sporazumu o razdružitvi skupnega premoženja v smislu določila 64. člena ZZZDR, sklenjenega v obliki notarskega zapisa notarke B. B. iz, št. SV 233/16 z dne 20. 3. 2016, med prvim tožencem in drugo toženko (v nadaljevanju Dodatek). V II. točki izreka je odločilo, da je vknjižba lastninske pravice na podlagi Sporazuma v korist druge toženke pri nepremičnini z ID znakom ... (sporna nepremična) v celoti (1/1) neveljavna ter vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se izbriše vknjižba lastninske pravice v korist druge toženke pri sporni nepremičnini in se na njej vpiše lastninska pravica v korist prvega toženca. V III. točki izreka je odločilo, da sta toženca dolžna povrniti tožnici njene pravne stroške v znesku 11.448,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da sta toženca dolžna tožnici povrniti 3.334,26 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata toženca. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

1) Ali je pritožbeno sodišče kršilo 8. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, določeno v 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem, ko je popolnoma prezrlo argumentacijo sodišča prve stopnje, ki navaja, da sta Sporazum in Dodatek nična, ker: - zakonca ne moreta naknadno, bodisi v pravdi ali sporazumno, ugotoviti, da še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje; - sta toženca s tem ko sta najprej sklenila Sporazum, v katerem sta zajela le eno stvar in to razdelila tako, da jo je prejela toženka, nato pa z Dodatkom zajela še ostalo premoženje, ki je obstajalo že v času sklenitve Sporazuma, kršila obligatorni premoženjski režim;

Sporazuma in Dodatka ni mogoče obravnavati kot enotno dejanje, ampak vsakega posebej? 2) Ali je pritožbeno sodišče kršilo 8. člen ZPP in storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, določeno v 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb tožencev, s katerimi sta izpodbijala pravilnost odločitve in argumentacije, iz katere izhaja, da sta Sporazum in Dodatek nična zaradi tega, ker naj ne bi bilo mogoče naknadno, bodisi v pravdi ali sporazumno, ugotoviti, da še neko drugo premoženje spada v skupno premoženje in ker naj bi toženca s tem, ko sta najprej sklenila Sporazum, v katerem sta zajela le eno stvar in to razdelila tako, da jo je prejela toženka, nato pa z Dodatkom zajela še ostalo premoženje, ki je obstajalo že v času sklenitve Sporazuma, kršila obligatorni premoženjski režim? 3) Ali predstavljajo stališča sodišča prve stopnje, ki so potrjena s sodbo pritožbenega sodišča, da: - iz Sporazuma ne izhaja izključni namen razdelitve skupnega premoženja; - toženca v dokaz izključnega namena razdelitve skupnega premoženja nista ponudila drugih dokazov razen lastnega zaslišanja; - je na podlagi vsega ugotovljenega sodišče podvomilo v to, da je bil izključni namen tožencev razdelitev skupnega premoženja ter da je tožnica izpolnila svoje dokazno breme, kršitev 7., 212. in 215.

člena ZPP v povezavi z določili 39. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zaradi česar sta sodbi nižjih sodišč napačni in nezakoniti? 4) Ali sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo (39. člen OZ), ko sta odločili, da sta Sporazum in Dodatek nična, ob dejstvu, da: - sodišči nista ugotovili, da se upnik zaradi navedenih pravnih poslov ne bo mogel poplačati in sta ugotovili zgolj zmanjšanje premoženja prvega toženca; - sta ugotovili, da način, ki sta ga izbrala toženca, dopušča zgolj možnost izigravanja upnikov; - v trenutku vložite tožbe na ničnost še ni pretekel rok za izpodbijanje dejanj s paulijansko tožbo in da je tožnica v tožbi postavila tudi podredni zahtevek (paulijansko tožbo), s katerim je zahtevala razveljavitev učinkov dejanj dolžnika do višine njene terjatve? 5) Ali sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, ko ob tožničinih navedbah, da naj bi toženca s sklenitvijo Sporazuma in Dodatka sklenila navidezen pravni posel, utemeljenosti zahtevka nista presojali z uporabo določil 50.

člena OZ, temveč z uporabo določil o ničnosti, konkretno uporabo 39. člena OZ? V zvezi s tem se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča (II Ips 130/2017, II Ips 54/2017, II Ips 678/2007, II Ips 33/2015, II Ips 81/2018, II Ips 250/2017, II Ips 44/2014, II Ips 297/2010, II Ips 506/2005, II Ips 318/2015, II Ips 598/2009, II Ips 259/2013, II Ips 25/2011, II Ips 121/2017 in II Ips 268/2018) ter odločbi Ustavnega sodišča RS (Up-147/09 in Up-370/07) in uveljavlja še kršitev 22. člena Ustave RS.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožencev, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njun predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).