Appeal dismissed; separate costs for video hearing not awarded due to lack of defendant's fault.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance court's rejection of her claim for separate costs related to a video hearing. The plaintiff argued that the defendant's opposition to the video conference was a procedural abuse intended to delay proceedings, whereas the defendant claimed valid reasons for opposing it. The court ruled that since the defendant provided reasonable grounds for his opposition and the costs arose from a joint proposal for evidence rather than his fault, the plaintiff failed to meet the statutory requirements for cost recovery.
Legislator-Regeste
KI-generiert156. člen ZPP; Stroški pristopa na narok niso povrnljivi kot separatni stroški, če niso nastali zaradi krivde stranke, temveč zaradi izvedbe dokaza, ki ga sta predlagali obe stranki.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVolltext
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Stroški pristopa tožnice na narok, na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnice za povračilo separatnih stroškov zavrnilo.
2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica. Poudarja, da je bilo nasprotovanje toženca njenemu zaslišanju preko videokonference namenjeno izključno zavlačevanju in oviranju sodnega postopka. Meni, da pri presoji, ali so izpolnjeni pogoji za povrnitev separatnih stroškov po 156. členu ZPP, ni bistveno, ali obstaja zakonska podlaga za določeno procesno dejanje ali ravnanje stranke, temveč, ali je s tem dejanjem stranka postopka z zlorabo procesnih pravic (in ne s kršitvijo le-teh) povzročila stroške, ki jih sicer ne bi bilo. Zloraba pravic pomeni takšno izvrševanje pravic, ki drugemu škoduje, ne da bi upravičenec imel kakšno korist od izvršitve pravice, oziroma takšno uporabo procesnih pravic, ki nima nič skupnega z objektivnim ciljem civilne pravde. Dejstvo je, da je toženec ugovarjal zaslišanju tožnice preko videokonference, kljub temu, da je bil seznanjen z njenimi zdravstvenimi težavami ter da mu je bilo znano dejstvo, da prebiva na Češkem, po drugi strani pa je toženec sam, neposredno po dejansko „izsiljenem“ zaslišanju tožnice v Sloveniji, predlagal zaslišanje priče preko videokonference.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Stranka mora ne glede na izid pravde nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo (prvi odstavek 156. člena Zakona o pravdnem postopku 1 , t.i. separatni stroški). Krivda je neločljivo povezana z dolžnostjo stranke. Če le-ta ne prekrši kakšne svoje obveznosti, o njeni krivdi ni mogoče govoriti.
6. 114.a člen ZPP predvideva možnost, da se izvedba dokaza z zaslišanjem strank opravi s pomočjo videokonference. Za opravo videokonference je potrebno soglasje obeh strank. V konkretnem primeru toženec soglasja ni dal. Če bi sodišče prve stopnje ocenilo, da toženec brez razumnega razloga nasprotuje izvedbi dokaza z zaslišanjem tožnice s pomočjo videokonference, bi lahko toženca kaznovalo zaradi zlorabe pravic. Ker je v konkretnem primeru toženec podal razumne razloge, zakaj nasprotuje izvedbi videokonference, je sodišče prve stopnje očitno ocenilo, da ne gre za zlorabo pravic, zaradi česar tožencu tudi ni izreklo denarne kazni. 2
7. Stroški pristopa tožnice na narok, ki se je opravil dne 6. 2. 2019 in na katerem je bila tožnica tudi zaslišana, niso nastali zaradi krivde toženca, temveč so nastali zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, ki sta ga predlagali obe pravdni stranki in bo končno povračilo teh stroškov odvisno od uspeha v pravdi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožnica ni izkazala, da zaradi zdravstvenih razlogov ne bi mogla priti na obravnavo. Celo nasprotno, sodišču je sporočila, da se počuti sposobno za pot.
8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
9. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tudi toženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni doprinesel k odločitvi.
1 V nadaljevanju ZPP.
2 Pravna podlaga, ki jo ima sodišče za izrek denarne kazni, je v določilu 11. člena ZPP, po katerem lahko denarno kazen izreče v primeru, ko udeleženci v postopku z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem zlorabljajo svoje pravice.