Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM Sklep V Kp 4042/2015 ECLI:SI:VSMB:2020:V.KP.4042.2015 KI-generiert

Appeal against rejection of evidence exclusion motion dismissed; search warrant contained sufficient reasons for fraud charge.

Geschäftsnummer VSM Sklep V Kp 4042/2015
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appeal court rejected the defendant's request to exclude evidence obtained from a search warrant. The defendant argued the warrant lacked facts showing financial distress, but the court found the warrant explicitly detailed the borrowers' inability to meet 150% repayment terms and their exploitation of financial hardship. Consequently, the court upheld the lower court's decision that the search warrant was legally sound and the evidence admissible.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZKP 83. člen 2. odst. in 402. člen 3. odst.; A search warrant containing specific factual findings regarding the victims' financial distress and the suspects' exploitation of that situation satisfies the requirement for reasonable suspicion under Article 214 of the Criminal Code.

Schlagwörter

KI-generiert
search warrant admissibility financial distress evidence fraud charge suspicion exclusion of evidence motion criminal procedure appeal glaubhafte Dokumente Beweismängel Beweisverwertungsverbot

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
83. člen 2. odst. Zakona o kazenskem postopku
402. člen 3. odst. Zakona o kazenskem postopku
214. člen Kazenskega zakonika
Zakon o sodnih taksah
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba zagovornikov obdolženega M.R. se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Tudi po presoji pritožbenega sodišča ima odredba vse potrebne razloge, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče v sklepu, pri čemer je iz točke 4 razlogov odredbe razvidno, da je preiskovalni sodnik o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da sta M.W. in M.R. storila kaznivo dejanje oderuštva po 214. členu KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, sklepal na podlagi vsebine zbranih obvestil in listin, pridobljenih v predkazenskem postopku in jih je v odredbi tudi ocenil. Neutemeljena je zato trditev pritožbe, da odredbe ni mogoče preizkusiti in da iz odredbe niso razvidna dejstva in okoliščine, ki bi kazale na stisko pri posameznih oškodovancih. V točki 4 razlogov odredbe je pojasnjeno, da so se kreditojemalci zavezali, da bodo v več obrokih prejeto glavnico preplačali za 150 % in sprejeli zahtevane pogoje, ki jih v primeru svoje kreditne sposobnosti gotovo ne bi sprejeli. Ob tem je navedeno še, da so bili v vseh primerih zainteresirani za najemanje tovrstnih kreditnih posojil v finančni stiski, pri čemer sta osumljena (M.W. in M.R.) izkoristila tak njihov položaj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 4042/2015 z dne 20. 2. 2020 na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predlog zagovornikov obdolženega M.R. za izločitev dokazov z dne 19. 10. 2017 zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženi M.R. po svojih zagovornikih brez navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba obširno povzema obrazložitev napadenega sklepa in navaja, da je stališče sodišča prve stopnje zmotno. Iz odredbe za hišno preiskavo Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpd 4030/2015 z dne 30. 1. 2015 po njeni oceni namreč niso razvidna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi bilo moč zaključiti, da je bilo pri posameznih oškodovancih podano stanje, ki ga je moč opredeliti kot stisko po 214. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Odredbe zato ni moč preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

5. Povzetemu ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je pravilno, tehtno in argumentirano pojasnilo, da je odredba za hišno preiskavo Okrožnega sodišča v Mariboru I Kpd 4030/2015 z dne 30. 1. 2015 zakonita ter da ni podlage za izločitev dokazov. Tudi po presoji pritožbenega sodišča ima odredba vse potrebne razloge, kot pravilno zaključuje prvostopenjsko sodišče v sklepu, pri čemer je iz točke 4 razlogov odredbe razvidno, da je preiskovalni sodnik o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da sta M.W. in M.R. storila kaznivo dejanje oderuštva po 214. členu KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, sklepal na podlagi vsebine zbranih obvestil in listin, pridobljenih v predkazenskem postopku in jih je v odredbi tudi ocenil. Neutemeljena je zato trditev pritožbe, da odredbe ni mogoče preizkusiti in da iz odredbe niso razvidna dejstva in okoliščine, ki bi kazale na stisko pri posameznih oškodovancih. V točki 4 razlogov odredbe je pojasnjeno, da so se kreditojemalci zavezali, da bodo v več obrokih prejeto glavnico preplačali za 150 % in sprejeli zahtevane pogoje, ki jih v primeru svoje kreditne sposobnosti gotovo ne bi sprejeli. Ob tem je navedeno še, da so bili v vseh primerih zainteresirani za najemanje tovrstnih kreditnih posojil v finančni stiski, pri čemer sta osumljena (M.W. in M.R.) izkoristila tak njihov položaj. Glede na navedeno pritožba s povzetimi izvajanji pravilnosti napadenega sklepa ne more omajati.

6. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Če bo za obdolženega M.R. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izločitev dokazov, po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.