Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 162/2020 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.162.2020 KI-generiert

Supreme Court allows review of eviction order based on tenant's personal circumstances and proportionality of home rights.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 162/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of a final eviction order against a tenant of a social housing unit. The tenant argued that the court failed to weigh her personal circumstances and the severity of losing her home against the interests of other residents. The court decided to allow the review because the specific question of proportionality regarding the tenant's personal situation is a significant legal issue requiring uniform application.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku 367.a ust. 1; 367.c ust. 3: The Supreme Court may permit a review when the case raises a significant legal question regarding the proportionality of an eviction measure in light of the tenant's personal circumstances, ensuring uniform application of the law.

Schlagwörter

KI-generiert
eviction order proportionality test tenant rights social housing home protection review permission personal circumstances missbräuchlicher Mietzins

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert

Zitierte Rechtsprechung

KI-generiert
Up-619/17-22
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, zlasti toženkine osebne okoliščine, presoja sodišča druge stopnje, da je poseg v toženkino pravico do spoštovanja doma sorazmeren ukrep za varstvo interesov ostalih stanovalcev večstanovanjske stavbe, pravilna?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je, upoštevaje okoliščine konkretnega primera, zlasti toženkine osebne okoliščine, presoja sodišča druge stopnje, da je poseg v toženkino pravico do spoštovanja doma sorazmeren ukrep za varstvo interesov ostalih stanovalcev večstanovanjske stavbe, pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je lastnica neprofitnega stanovanja na naslovu Ulica 1 v Ljubljani in ga toženi stranki oddaja v najem na podlagi najemne pogodbe z dne 14. 12. 2016. Na podlagi 5. točke prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) je zoper toženko vložila tožbo za odpoved najemne pogodbe in izselitev, ker naj bi slednja večkrat in ponavljajoče, navkljub številnim opozorilom in opominom pred odpovedjo najemne pogodbe, grobo kršila temeljna pravila sosedskega sožitja ter z načinom uporabe stanovanja huje motila druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku (v tem delu) ugodilo in razsodilo, da se najemna pogodba z dne 14. 12. 2016 odpove (I. točka izreka) in da je dolžna toženka izprazniti stanovanje v roku 90 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, se iz njega izseliti ter ga praznega vseh oseb in stvari izročiti tožeči stranki, pod izvršbo (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije tožena stranka. V njem zastavlja sledeča vprašanja: (1) Ali sta sodišči pravilno ovrednotili in upoštevali ravnanja oziroma spremembo v ravnanju toženke v smislu materialnopravnih določb, ki kot izselitveni razlog med drugim navajajo, da »huje moti« druge stanovalce, sploh glede na več kot očitno spremenjene dejanske okoliščine v času sojenja? (2) Ali še vedno obstaja izselitveni razlog v vsebini in obsegu, kot je obstajal v času vložitve tožbe? (3) Ali je pravilna odločitev, da je pravica do mirnega življenja v svojem domu več vredna kot pravica, da nekdo sploh ima dom? (4) Ali je takšna odločitev v skladu z načelom tehtanja sorazmernosti ukrepa, kot ga določa tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi Up-619/17-22 z dne 14. 2. 2019? (5) Ali je skladno z določili Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in odločbe Ustavnega sodišča Up-619/17 toženo stranko možno pojmovati kot posebej ranljivega posameznika? (6) Ali izpodbijani odločitvi predstavljata kršitev ustavno zagotovljenih pravic tožene stranke do spoštovanje doma? (7) Ali izpodbijani odločitvi pomenita kršitev pravice tožene stranke do varstva človekove osebnosti in dostojanstva?

4. (8) Ali je za predmetno zadevo utemeljeno oziroma upravičeno tehtanje pravice drugih prijaviteljev na javni razpis za neprofitno stanovanje z enako pravico toženke? (9) Ali je sodišče napačno interpretiralo in uporabilo materialno pravo s tem, ko je omejitev pravic drugih prijaviteljev na javni razpis za neprofitno stanovanje naprtilo v breme toženke? Bistvo pretežnega dela zastavljenih vprašanj predstavlja nestrinjanje toženke s presojo sodišča prve in druge stopnje, da je v okoliščinah obravnavanega primera odpoved najemne pogodbe sorazmeren in nujen ukrep za varstvo interesov ostalih stanovalcev večstanovanjske stavbe. Sodiščema očita, da sta se pri tej presoji osredotočili zgolj na pravice drugih stanovalcev bloka, sodišče druge stopnje pa celo še na pravice drugih prijaviteljev na javni razpis za neprofitna stanovanja, pravice tožene stranke kot posebej ranljive posameznice do varnega zatočišča in spoštovanja doma oziroma posledice, ki jo bodo v primeru odpovedi najemne pogodbe doletele, pa naj bi v celoti prezrli in se tudi nista argumentirano opredelili do njih. Sodišči naj ne bi prav v ničemer upoštevali, da toženka nima drugih možnosti za nastanitev in bo ponovno pristala na cesti, kar bo zanjo imelo hude, predvsem zdravstvene posledice.

5. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavanem primeru so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).