Appeal dismissed; court upheld involuntary care placement due to dementia risks without consent.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court rejected the appeal and confirmed the first-instance decision placing the respondent in a protected ward. The respondent's lawyer argued for release based on alleged cognitive improvements and lack of danger, but the court found these claims unsubstantiated. The court ruled that the respondent's dementia and mobility issues created a genuine risk to her life, justifying continued involuntary care despite the conclusion of acute hospital treatment.
Legislator-Regeste
KI-generiertArticles 73 to 79 of the Mental Health Act; The court may order involuntary placement in a protected ward without consent when a person's mental condition and lack of judgment pose a significant risk to their life or health, provided the acute hospital treatment phase has concluded and community care is insufficient.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče nima razloga, da izvedenskemu mnenju dr. M. K., izvedenca psihiatrične stroke, ne bi sledilo. Tudi pritožbeni pomisleki utemeljenega dvoma vanj ne vzbujajo. Zatrjevanje pritožbe, da se nasprotni udeleženki intelektualne sposobnosti občutno izboljšujejo, so povsem posplošene, brez prepričljive podlage. Pritožbena navedba o izredno hitrem napredovanju nasprotne udeleženke ni z ničemer podkrepljena. Razumna in prepričljiva je ugotovitev sodišča prve stopnje, da oseba v takšni situaciji potrebuje stalno oskrbo in varstvo, sicer bi bilo ogroženo njeno življenja. Še vedno je pokretna, zato obstaja nevarnost zatavanja in posledična ogroženost v prometu ali ob neugodnih vremenskih razmerah. Zaradi demence ima moteno presojo realnosti in svojega ravnanja ni sposobna obvladovati. Razlogi za bolnišnično zdravljenje pa niso več podani, saj izvedenec ugotavlja, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se nasprotna udeleženka sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, ki jo je dolžan sprejeti za čas najdalj do 29. 5. 2021.
2. Pritožuje se nasprotna udeleženka po svojem zagovorniku, ki v pravočasni pritožbi opozarja na vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Meni, da je trajanje izrečenega ukrepa neupravičeno. Pridržana oseba se je 29. 5. 2020, ko je sodišče z njo opravilo telekonferenco, izogibala točnemu odgovoru na določena vprašanja, kar vsekakor kaže na določene intelektualne sposobnosti. Pred tem je zdravniškemu osebju zatrjevala, da je stara 40 let, česar pa sodišču ni več želela potrditi. Tudi to kaže, da so se njene intelektualne sposobnosti občutno izboljšale. Pridržana oseba izredno hitro napreduje, zato ni nikakršne potrebe za tako dolgo zadržanje. Ne ogroža življenja drugih, niti svojega premoženja. Glede ogrožanja lastnega življenja bi bilo treba glede na napredovanje zdravljenja pregled v kratkem času ponoviti in jo v primeru napredovanja tudi odpustiti.
Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odpravi odločitev, da se nasprotno udeleženko zadrži v varovanem oddelku socialnovarstvnega zavoda do 29. 5. 2021.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnica konkretizirano ne uveljavlja nobene od procesnih kršitev. Pritožbeno ost usmerja le v zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.
5. Izhodišče sprejete odločitve predstavljajo določbe od 73. do 79. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Te urejajo postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvnega zavoda.
6. Oseba je sprejeta v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, sprejetega ob smiselni uporabi določb 40. do 52. člena ZDZdr. Dokazana ocena sodišča prve stopnje je izčrpna in prepričljiva ter izkazuje obstoj vseh pogojev, ki jih za namestitev v varovani oddelek brez privolitve narekujejo določbe 73. do 75. člena ZDZdr. Izvedenec ugotavlja pri nasprotni udeleženki hude spominske motnje; misli, da ima še žive starše, je krajevno, časovno, situacijsko in pretežno tudi osebnostno neorientirana. Razlog pridržanja na varovanem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v ... je bila njena agresivnost, kričanje, pobegnila je od doma, zdravil ni jemala, bila je prepričana, da ji svojci škodujejo in da jo ogrožajo. Pridržana oseba je prebolela kap, po kateri se ji je simptomatika starostne demence z vedenjskimi spremembami le še poglobila. Trpi za sindromom starostne demence z vedenjsko simptomatiko in to s takšno prizadetostjo, da samostojnega življenja ni več sposobna. Kaže vsestransko dezorientiranost, zrahljan stik z realnostjo in popolno odsotnost uvida v popuščanje svoje kongnitvne opremljenosti. Izvedenec ugotavlja, da potrebuje stalen nadzor in usmerjanje, pri čemer pa bolnišnično zdravljenje bistvenega izboljšanja psihičnega stanja ne more več prinesti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, po mnenju izvedenca pa se nasprotni udeleženki ustrezna oskrba lahko nudi le na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda. V nasprotnem primeru bi oseba lahko odtavala in se zaradi dezorientiranosti ne bi znala vrniti, ne bi mogla ustrezno skrbeti za svoje zdravje (npr. v prometu) in bi s tem ogrozila svoje zdravje in življenje.
7. Pritožbeno sodišče nima razloga, da izvedenskemu mnenju dr. M. K., izvedenca psihiatrične stroke, ne bi sledilo. Tudi pritožbeni pomisleki utemeljenega dvoma vanj ne vzbujajo. Zatrjevanje pritožbe, da se nasprotni udeleženki intelektualne sposobnosti občutno izboljšujejo, so povsem posplošene, brez prepričljive podlage. Pritožbena navedba o izredno hitrem napredovanju nasprotne udeleženke ni z ničemer podkrepljena. Razumna in prepričljiva je ugotovitev sodišča prve stopnje, da oseba v takšni situaciji potrebuje stalno oskrbo in varstvo, sicer bi bilo ogroženo njeno življenja. Še vedno je pokretna, zato obstaja nevarnost zatavanja in posledična ogroženost v prometu ali ob neugodnih vremenskih razmerah. Zaradi demence ima moteno presojo realnosti in svojega ravnanja ni sposobna obvladovati. Razlogi za bolnišnično zdravljenje pa niso več podani, saj izvedenec ugotavlja, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno.
8. Izpostavljene okoliščine pritrjujejo ugotovitvam, da je ukrep zadržanja na varovanem oddelku socialnovarstnvega zavoda nujno potreben. Osebo pa se lahko - kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje - odpusti iz varovanega oddelka, če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji iz prvega odstavka 71. člena ZDZdr v zvezi s prvim odstavkom 78. člena ZDZdr) ali se jo premesti v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice (drugi odstavek 78. člena ZDZdr).
9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr potrdilo.