Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sodba II Cp 307/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.307.2020 KI-generiert

Appeal dismissed; small claims court ruled correctly on service and mandatory trial absence.

Geschäftsnummer VSL Sodba II Cp 307/2020
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Higher Court dismissed the appeal against a first-instance judgment in a small claims dispute regarding a monetary debt. The appellant argued that the court failed to serve documents and held a mandatory hearing, but the court found service valid via a mailbox fiction and ruled that hearings are not mandatory in small claims cases. Consequently, the court confirmed the first-instance decision, which ordered the appellant to pay the plaintiff damages and procedural costs.

Legislator-Regeste

KI-generiert

ZPP 142. člen 4. odstavek; ZPP 443. člen 1. odstavek; ZPP 339. člen 2. odstavek; ZPP 458. člen 1. odstavek: In small claims proceedings, service by mailbox fiction is valid if the recipient fails to collect the notice within 15 days, and a hearing is not mandatory if the case can be decided on written evidence without party objection.

Schlagwörter

KI-generiert
small claims procedure mailbox fiction service mandatory hearing absence appeal admissibility procedural violation Betreibungsfähigkeit Befriedigung der Forderung Verzugskosten

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
ZPP 142. člen 4. odstavek
ZPP 443. člen 1. odstavek
ZPP 339. člen 2. odstavek
ZPP 458. člen 1. odstavek
ZPP 350. člen 2. odstavek
ZPP 353. člen
ZPP 214. člen 2. odstavek
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve, sodna pošiljka pa je bila puščena v hišnem predalčniku. Naslednjega dne je začel teči rok za odgovor na prejeto vlogo. Tega roka pritožnik ni izkoristil.

V postopkih, ki se vodijo v sporih majhne vrednosti, izvedba glavne obravnave ni obvezna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je bilo tožencu naloženo, da tožnici plača 693,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2019 dalje do plačila ji povrne 353,73 EUR stroškov postopka s pripadki (točki I in II izreka). Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo (točka III izreka).

2. Pritožbo vlaga toženec. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo postopek. Ni mu vročilo pripravljalne vloge ter dokazov tožnice. Naroka ni razpisalo. Napačno je ocenilo tudi dejansko stanje in ni preverilo, ali je bil toženi znesek že poravnan.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožbeni zahtevek tožnice se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, ki je določen kot mejni znesek v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodba, izdana v takem sporu, se sme izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, niso dovoljeni pritožbeni razlogi (prvi odstavek 458. člena ZPP). 1

6. Pritožnik s trditvijo, da mu sodišče ni vročilo dopolnitve tožbe ter priloženih dokazov, zatrjuje kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (poseg v pravico do izjave). Očitek je neutemeljen.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila vloga tožnice tožencu vročena z nadomestno vročitvijo, ki jo opredeljuje tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP 2 . Kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, je bil poskus osebne vročitve dne 28. 10. 2019 neuspešen. Vročevalec je pritožniku zato tega dne v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodna pošiljka nahaja in rok 15 dni, v katerem jo mora dvigniti. Ker pošiljke ni dvignil, je z iztekom 15. dne, to je 12. 11. 2019, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP, nastopila fikcija vročitve, sodna pošiljka pa mu je bila puščena v hišnem predalčniku. Naslednjega dne je začel teči rok za odgovor na prejeto vlogo. Tega roka pa pritožnik, kot izkazujejo podatki spisa, ugotavlja pa tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ni izkoristil.

8. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo sodbo brez razpisa naroka po ugotovitvi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti na podlagi pisnih dokazov in ni drugih ovir za izdajo odločbe, nobena od strank pa tudi ni predlagala izvedbe naroka. Takšna odločitev, ki je pritožnik graja, je pravilna.

9. V postopkih, ki se vodijo v sporih majhne vrednosti, izvedba glavne obravnave ni obvezna. Sodišču tako ni treba razpisati naroka, če ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in ni drugih ovir za izdajo odločbe, ob nadaljnjem pogoju, da nobena od pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka ne v tožbi oz. v odgovoru na tožbo, ne v morebitnih pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP. V konkretnem primeru pritožnik takšne zahteve ni dal.

10. Pritožbena navedba, da je sodišče napačno „ocenilo“ dejansko stanje in ni preverilo, ali je dolg že plačan, pomeni grajo ugotovljenega dejanskega stanja. Ker taka graja glede na zgoraj citirani 458. člen ZPP ni dopustna, se pritožbeno sodišče do teh navedb podrobneje ne opredeljuje. Dodaja le to, da sodišče prve stopnje navedb tožnice v tem postopku tudi sicer ni preverjalo z izvedbo dokazov, saj je zaradi pasivnosti pritožnika (pravilno) štelo, da jih ta priznava (drugi odstavek 214. člena ZPP).

11. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Izjema velja le v primeru, če je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje posledica zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).

2 Po tretjem odstavku tega določila se v primeru, če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oz. na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Po četrtem odstavku istega določila se takšna vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če do tega ne pride, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.