Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep II DoR 668/2019 ECLI:SI:VSRS:2020:II.DOR.668.2019 KI-generiert

Supreme Court dismisses appeal permission request due to lack of fundamental procedural violations or significant legal importance.

Geschäftsnummer VSRS Sklep II DoR 668/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to permit a revision of the second-instance judgment regarding a property dispute. The applicant argued that the lower courts applied an excessively high standard of proof and violated the principle of contradiction, yet the Supreme Court found no such fundamental procedural errors. Consequently, the court determined that the case did not meet the strict criteria for allowing a revision under the Civil Procedure Act.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 367a(1) of the Civil Procedure Act; Article 367c(2) of the Civil Procedure Act: A request for permission to appeal is denied when the decision does not involve a fundamental procedural violation or a question of significant legal importance requiring uniform application of law.

Schlagwörter

KI-generiert
permission for revision standard of proof principle of contradiction fundamental procedural violation civil procedure act supreme court jurisdiction property dispute Antrag mit Vorbehalt des Widerrufs

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 367a(1) of the Civil Procedure Act
Article 367c(2) of the Civil Procedure Act
Article 324(7) of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženec je leta 2006 na javni družbi kupil tožnikovi nepremičnini – prizidek tožnikove hiše. Tožnik je trdil, da sta sklenila ustno pogodbo, da bo tožnik plačeval 7 let po 1.500,00 EUR mesečno in s tem odkupil nazaj prodano nepremičnino. Toženec pa je trdil, da sta se dogovorila le, da bo tožnik v prizidku še naprej bival proti plačilu 300,00 EUR mesečno, kar je tožnik od leta 2008 do leta 2012 tudi (neredno) plačeval. Zato je toženec leta 2014 zoper njega vložil predlog za izvršbo, s katerim je zahteval izpraznitev obeh nepremičnin. Tožnik je nato vložil tožbo, s katero je na podlagi domnevno sklenjenega ustnega dogovora zahteval sklenitev kupoprodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter podredni tožbeni zahtevek za vračilo domnevno plačanega zneska 75.600,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je oba zahtevka zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnik ni uspel dokazati sklenitve zatrjevanega ustnega dogovora za najem oziroma odkup spornih nepremičnin za obdobje od junija 2006 do junija 2013, z namenom odkupne pravice tožnika, ki bi jo lahko uveljavljal junija 2013 v primeru rednega plačila vseh obrokov. Glede podrednega zahtevka je zaključilo, da je tožnik tožencu do leta 2012 plačeval le po 300,00 EUR mesečno iz naslova uporabe nepremičnin. Iz sodbe izhaja, da je tožnik sam v postopku navajal, da znaša ustrezna najemnina za primerljive nepremičnine 600,00 EUR mesečno, tako do neupravičene obogatitve na strani toženca in do prikrajšanja na strani predlagatelja v smislu 190. člena OZ ni prišlo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti je sprejelo dokazno oceno sodišča prve stopnje, za katero je ugotovilo, da je sklenjena, logična in prepričljiva ter izdana v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga tožnik. V predlogu za dopustitev revizije zastavi vprašanje, ali je v predmetni zadevi prišlo do absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka iz 8. člena ZPP in prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi previsoko postavljenega dokaznega standarda in kršitve kontradiktornosti postopka, vse v povezavi s pravico do poštenega sojenja in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS.

Zatrjuje, da sodišče ne bi smelo uporabiti dokaznega standarda polnega prepričanja. Navaja, da toženec ni želel, da bi se karkoli zapisalo, sam pa je bil v podrejenem položaju, saj je na dražbi prodani del družinske kmetije želel pridobiti nazaj. Presoja izpovedbe receptorja v toženčevem hotelu A. A. po tožnikovem mnenju ne izpolnjuje kriterija vestne, skrbne in analitično – sintetične dokazne ocene. Prav tako ne presoja izpovedbe toženca. Nadalje navaja, da je nerazumna in arbitrarna ocena sodišča, da če so bili njegovi družinski člani sposobni in pripravljeni pomagati pri odplačevanju tako visokih zneskov (zatrjeval je, da je plačeval tožencu 1.500,00 EUR mesečno), bi se predlagatelj že v postopkih izvršbe z njimi dogovoril za takšno pomoč. Nasprotuje tudi zaključku sodišča, da je predlog za zaslišanje sestre in zunajzakonske partnerke, ki naj bi izpovedale o dodatnem denarju, ki ga je podedoval po pokojni mami, podal prepozno.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).