Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep I Cp 1969/2019 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.1969.2019 KI-generiert

Appeal allowed; partial settlement leaves remaining claim costs to loser under Civil Procedure Act.

Geschäftsnummer VSL Sklep I Cp 1969/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Teilweise gutgeheissen (Partially Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The appellate court allowed the appellant's request to shift litigation costs for the unresolved portion of the claim to the respondent. While parties settled part of the dispute, the court ruled that costs for the remaining rejected claim must follow the principle of success, assigning them to the losing party. Consequently, the appellant was ordered to pay the respondent's legal fees and appeal costs totaling over 3,000 EUR.

Legislator-Regeste

KI-generiert

1. odst. 159. člen Zakona o pravdnem postopku; 1. odst. 154. člen in 155. člen Zakona o pravdnem postopku: When parties reach a partial settlement, each bears costs for settled claims, but costs for the remaining contested claim are allocated to the losing party based on the principle of success.

Schlagwörter

KI-generiert
partial settlement principle of success litigation costs unresolved claim Civil Procedure Act legal fees allocation appellate review Kostenvorschuss

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
1. odst. 159. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odst. 154. člen Zakona o pravdnem postopku
155. člen Zakona o pravdnem postopku
1. in 2. odst. 313. člen Zakona o pravdnem postopku
1. odst. 299. člen Zakona o dolgovih
1. odst. 378. člen Zakona o dolgovih
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati 2.853,70 EUR stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati tudi 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.

[JEDRO]

Glede zahtevka, glede katerega se stranki nista poravnali, in je sodišče o njem odločilo s sodbo, je o stroških treba odločiti glede na uspeh.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo, ki je izpodbijana le v stroškovnem delu, zavrnilo tožbeni zahtevek v še spornem delu, to je v delu, glede katerega stranki nista sklenili sodne poravnave, za plačilo 44.715 EUR z zahtevanimi obrestmi (1. točka izreka sodbe). O stroških je odločilo, da jih pravdni stranki trpita vsaka svoje (2. točke izreka sodbe).

2. Zoper odločitev o stroških se pritožuje toženka s predlogom za njeno spremembo, in sicer predlaga, da ji sodišče v breme tožnika prisodi 2.853,70 EUR stroškov. Navaja, da se stranki nista v celoti poravnali in da ne drži, da matematična ocena uspeha ni možna. Po sklenjeni delni sodni poravnavi je ostal sporen še denarni zahtevek, o katerem je sodišče moralo odločiti s sodbo, in ker ga je zavrnilo, bi moralo o stroških odločiti po načelu uspeha upoštevajoč vrednost tega spornega dela zahtevka. Specificira, zakaj ji gre predlagani znesek in opredeljuje še pritožbene stroške.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da sta se stranki delno poravnali glede denarnega in nedenarnega zahtevka, in ker se o stroških nista posebej dogovorili, po 1. odst. 159. čl. Zakona o pravdnem postopku nosita vsaka svoje stroške postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stranki sta v predmetnem postopku sklenili delno sodno poravnavo, v kateri se o stroških nista dogovorili. V 1. odst. 159. čl. ZPP določa: „Vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno.“ To pomeni, da glede zahtevkov, glede katerih sta se stranki poravnali, nosita vsaka svoje stroške. Glede zahtevka, glede katerega pa se stranki nista poravnali, in je sodišče o njem odločilo s sodbo, je o stroških treba odločiti glede na uspeh. Ta zahtevek je denarni, zato ne drži, da ni mogoče oceniti, kolikšen del je odpadel na ta zahtevek, koliko pa na zahtevke, ki so bili predmet poravnave in so bili tudi nedenarni. Ker je tožnik s tem zahtevkom v celoti propadel, mora toženki povrniti potrebne pravdne stroške v zvezi s tem (1. odst. 154. čl. ZPP in 155. čl. ZPP).

6. Kot vrednost spornega predmeta je tako treba vzeti vrednost spornega denarnega zahtevka, to je 44.715,00 EUR. Od tega je toženka priglasila 2.853,70 EUR (od tega 800 točk po veljavni Odvetniški tarifi (OT) za odgovor na tožbo, 50 tč. za vlogo 20. 1. 2016, 800 tč. za narok 19. 6. 2018, 50 tč. za trajanje, 800 tč. za narok 27. 9. 2018, za prvo pripravljalno vlogo 800 tč., za vlogo 15. 2. 2019 50 tč., 400 tč. za narok 28. 5. 2019, za trajanje 100 tč., administrativne stroške in DDV). Tožnik temu konkretno ni nasprotoval, pritožbeno sodišče pa stroške ocenjuje kot potrebne.

7. Po načelu uspeha je toženka upravičena tudi do povračila stroškov za pritožbo, in sicer 375 tč. ter 2% materialnih stroškov in DDV, skupaj 279,99 EUR.

8. Priznane stroške mora tožnik toženki plačati v 15 dneh (1. in 2. odst. 313. čl. ZPP), če zamudi, pa gredo od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).