Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSM Sodba I Cp 1141/2019 ECLI:SI:VSMB:2020:I.CP.1141.2019 KI-generiert

Appeal dismissed; statute of limitations begins when damage scope is known, regardless of ongoing damage.

Geschäftsnummer VSM Sodba I Cp 1141/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Court of Appeal dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for damages. The plaintiff argued various legal points without specific factual connections, while the defendant remained silent. The court ruled that the statute of limitations starts when the scope of damage is known, not when the damage ceases to exist, thereby rejecting the plaintiff's argument that the ongoing nature of the injury extended the limitation period.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 182 of the Obligations Act; Article 353 of the Civil Procedure Act. The statute of limitations for a damages claim commences when the claimant becomes aware of the scope of the damage, irrespective of whether the damage continues to persist.

Schlagwörter

KI-generiert
statute of limitations damages claim scope of damage ongoing damage civil procedure appeal obligations act limitation period bestrittene Forderung

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 182 of the Obligations Act
Article 353 of the Civil Procedure Act
Article 350, paragraph 2 of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zastaranje odškodninske terjatve prične teči, ko je tožeči stranki obseg škode znan, ne glede na to, ali povzročena škoda "še traja".

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od treh toženih strank zahteval plačilo odškodnine po 49.333,33 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženim strankam pravdne stroške, o katerih višini bo sodišče odločalo po pravnomočnosti sodbe.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Izrecnih pritožbenih razlogov ne navaja, našteva le različne zakone in sodne odločbe brez navedbe, kakšno zvezo imajo s to zadevo.

3. Tožene stranke na pritožbo niso odgovorile.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato pritožbeno sodišče povzema pravilne ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja.

6. Ali je bila tožena stranka prisotna na glavni obravnavi ali ne, na odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati, saj prisotnost stranke na glavni obravnavi ni njena obveznost, to je le njena pravica.

7. Zastaranje odškodninske terjatve prične teči, ko je tožeči stranki obseg škode znan, ne glede na to, ali povzročena škoda „še traja“. Po določilu 182. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) prisodi sodišče odškodnino tudi za bodočo nematerialno škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti. Dejstvo, da škoda še traja, torej ne pomeni, da zastaralni rok še ni začel teči, kakor zmotno meni pritožba.

8. Prava neveščo osebo mora sodišče opozoriti na njene procesne pravice, ne more pa niti prava neuka oseba iz tega razloga uveljavljati svoje pravice do odškodnine po izteku zastaralnega roka, saj bi to pomenilo, da bi moralo sodišče vse potencialne oškodovance opozarjati, kdaj morajo vložiti odškodninske tožbe.

9. Odločitve sodišča o oprostitvi plačila sodnih taks v nekem drugem postopku tožnik v tej pravdni zadevi ne more izpodbijati, poleg tega pa gre za že pravnomočno odločitev sodišča.

10. Odločitve izvršilnega sodišča bi tožnik lahko izpodbijal v izvršilnem postopku, ne more pa s tožbo zahtevati sprembe nodločitev v postopku izvršbe. V kolikor tožnik meni, da je šlo za kaznivo dejanje, bi moral to naznaniti pristojnim organom, ne pa uveljavljati v pravdnem postopku.

11. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker niso bili priglašeni.