Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
UPRS Sklep I U 962/2019-13 ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.962.2019.13 KI-generiert

Administrative court dismisses asylum claim due to voluntary abandonment of protection center and loss of legal interest.

Geschäftsnummer UPRS Sklep I U 962/2019-13
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit against the rejection of his international protection application. The plaintiff voluntarily left the Dišak House in Postojna and failed to return, resulting in his removal from the official records. Consequently, the court determined that the plaintiff no longer demonstrated a legal interest in continuing the proceedings, as his legal position could not be improved without his presence.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) 36. člen 1. odst. 6.; Legal interest in administrative proceedings must be continuously demonstrated; voluntary abandonment of a protection center extinguishes this interest, rendering the administrative act no longer relevant to the plaintiff's rights.

Schlagwörter

KI-generiert
legal interest requirement voluntary abandonment international protection protection center administrative litigation ZUS-1 article 36 procedural dismissal Jugend

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
36. člen 1. odst. 6. Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Iz dopisa tožene stranke z dne 11. 9. 2019 je razvidno, da je tožnik dne 7. 9. 2019 samovoljno zapustil Dijaški dom v Postojni in se vanj ni vrnil, zaradi česar je bil izbrisan iz evidence. Glede na to je sodišče ocenilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo domnevno mladoletnega prosilca za mednarodno zaščito, roj. 20. 8. 2003, ki trdi, da je A.A.-sedaj tožnika za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2. Tožnik je zoper odločbo tožene stranke vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) in sodišču predlagal, da tožbi ugodi, odločbo tožene stranke odpravi ter tožniku prizna mednarodno zaščito oz. podredno, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe, navaja, da ne sprejema tožnikovih tožbenih argumentov in se v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe ter meni, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi meni, da izkazuje utemeljen strah pred preganjanjem oz. da obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z utemeljenim tveganjem resne škode in da je zato potrebno tožbi ugoditi.

5. Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oz. pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oz. pravovarstveno potrebo. Pravni interes je torej bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora. Pravovarstveno potrebo mora stranka izkazovati ves čas postopka. Pravovarstveni interes namreč pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj.

6. Iz podatkov v spisu in sicer iz dopisa tožene stranke z dne 11. 9. 2019 je razvidno, da je tožnik dne 7. 9. 2019 samovoljno zapustil Dijaški dom v Postojni in se vanj ni vrnil, zaradi česar je bil izbrisan iz evidence. Glede na to je sodišče ocenilo, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.

7. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist tožnika.