Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSRS Sklep I R 148/2018 ECLI:SI:VSRS:2018:I.R.148.2018 KI-generiert

Supreme Court dismisses request to transfer case back to original court citing cost-benefit analysis of expedited proceedings.

Geschäftsnummer VSRS Sklep I R 148/2018
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Abgewiesen (Dismissed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's request to transfer the case back to the original court in Koper. The plaintiff argued that the transfer to Novo Gorica would cause disproportionate legal costs due to the distance and travel expenses for counsel and witnesses. The court rejected this, stating that the legislative intent of Article 105.a of the Courts Act prioritizes expediting proceedings and relieving overloaded courts over minimizing travel costs, even if it increases expenses for parties located elsewhere.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Article 105.a of the Courts Act; Article 67 of the Civil Procedure Act: The transfer of jurisdiction to relieve court backlogs and expedite proceedings is not precluded merely because parties reside in a different location, as the legislative intent prioritizes faster resolution over potential increases in travel costs.

Schlagwörter

KI-generiert
transfer of jurisdiction expedited proceedings court backlogs proportional costs civil procedure law geographical distance legal representation expenses Dublin-Überstellung nach Kroatien

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
Article 105.a of the Courts Act
Article 67 of the Civil Procedure Act
Article 46 of the Civil Procedure Act
Article 47 of the Civil Procedure Act
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Namen določila 105.a člena ZS je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tudi zakonodajalec je ob sprejemu novele ZS predvidel, da se bodo zaradi prenosa pristojnosti na drugo sodišče za stranko stroški sicer nekoliko povečali, vendar pa bo zaradi spremembe pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar je brez dvoma velika prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški. Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP ali pa preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pred Okrajnim sodiščem v Kopru. V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala delegacijo pristojnosti. Na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je bila pristojnost v določenem številu zadev Okrajnega sodišča v Kopru prenesena na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče. Med prenesenimi zadevami je bila tudi obravnavana, pristojnost pa je bila prenesena na Okrajno sodišče v Novi Gorici.

2. Tožeča stranka je v vlogi nasprotovala prenosu prisojnosti, obenem pa predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, in sicer Okrajnega sodišča v Kopru. Meni, da bo reševanje zadeve pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici povzročilo znatno višje stroške, ki bodo nesorazmerne glede na vrednost spornega predmeta. Tožnica ima namreč stalno prebivališče v Dekanih, toženec pa v Kopru. Razdalja med Koprom in Okrajnim sodiščem v Novi Gorici je približno 90 km, pot pa traja približno eno uro v eno smer. Stroški strank se bodo tako zvišali za odsotnost odvetnikov iz pisarne v času potovanja in za kilometrino, stranke bodo morale kriti lastne stroške prevoza, utegnejo pa nastati tudi dodatni stroški za morebitne sodne izvedence, priče ipd., ki bodo zaradi oddaljenosti sodišča v Novi Gorici gotovo višji, kot bi bili ob reševanju zadeve v Kopru. Skupni pravdni stroški bodo tako nedvomno v očitnem nesorazmerju z vrednostjo spora.

3. Predlog tožnice je bil vročen tožencu, ki je njenemu predlogu nasprotoval. Meni, da potni stroški in izguba časa, povezana s potovanjem na drugo sodišče, nista tehtna razloga za prenos pristojnosti nazaj na Okrajno sodišče v Kopru. Opozarja, da je sicer sam vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Okrajnega sodišča v Kopru, pri katerem je po njegovem mnenju prizadet videz nepristranskega sojenja v zadevi.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Namen določila 105.a člena ZS je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev postopkov, saj se bodo zadeve pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavale; slednje je nedvomno tudi v interesu strank in zagotavljanju njihove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Glede na to, da je splošna krajevna pristojnost sodišč določena po personalnem kriteriju tožene stranke (46. in 47. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), vsaka sprememba pristojnosti zanjo praviloma pomeni povečanje stroškov. Ker ima na območju istega stvarno pristojnega sodišča v konkretnem primeru prebivališče tudi tožnica, obenem prenos pristojnosti pomeni zvišanje stroškov tudi zanjo. Tudi zakonodajalec je ob sprejemu novele ZS, ki je omogočila prenos pristojnosti, predvidel, da se bodo zaradi prenosa pristojnosti na drugo sodišče za stranko stroški sicer nekoliko povečali, vendar pa bo zaradi spremembe pristojnosti zadeva bistveno hitreje rešena, kar je brez dvoma velika prednost v primerjavi z nekoliko višjimi stroški 1 . Zgolj dejstvo, da imajo stranke in pooblaščenci prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, zato ni razlog, ki bi narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP ali pa preprečeval prenos pristojnosti po 105.a členu ZS.

6. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožeče stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.

1 Poročevalec Državnega zbora RS, št. 102/2006