Legislator Rechtsprechung & Gesetzgebung
VSL Sklep R 19/2019 ECLI:SI:VSLJ:2019:R.19.2019 KI-generiert

Slovenian High Court assigns jurisdiction to District Court for lease-related investment return claims.

Geschäftsnummer VSL Sklep R 19/2019
Gericht / Behörde
Rechtsordnung Slowenien (SI)
Entscheiddatum
Ausgang Gutgeheissen (Allowed)

Legislator-Zusammenfassung

KI-generiert

The High Court of Slovenia transferred the case to the District Court in Ljubljana regarding jurisdiction. The District Court initially claimed lack of jurisdiction, but the High Court found the dispute stemmed from a lease agreement involving investment amortization. Consequently, the court ruled that the District Court has exclusive jurisdiction over lease-related matters regardless of the claim's value.

Legislator-Regeste

KI-generiert

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 3. točka drugega odstavka 30. člena; Okrajna sodišča so pristojna za vse spore iz najemnih in zakupnih razmerij ne glede na vrednost predmeta.

Schlagwörter

KI-generiert
jurisdiction lease agreements investment returns District Court ZPP provisions Mieterkollision und Kündigungsschutz Widerhandlungen gegen die Bestimmungen zum Schutz der Mieter üblicher Mietzins

Zitierte Gesetzesbestimmungen

KI-generiert
KI-generiert

Fragen Sie sich, wie dieser Entscheid auf Ihren Fall anwendbar ist?

Prüfen Sie diesen Entscheid zusammen mit Bundesrecht, kantonalen Erlassen, Kommentaren und Folgeentscheiden in Legislator AI.

Fall in Legislator öffnen →

Volltext

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Okrajna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna sodijo v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. Gre za spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. V pristojnost okrajnega sodišča spada tudi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je v zadevi P 1227/18-I dne 28. 8. 2018 odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu, v katerem tožeča stranka s tožbo zahteva od tožene stranke vračilo vlaganj v poslovni prostor. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To meni, da je pristojno za odločanje v sporu sodišče, ki mu je zadevo odstopilo. Zato je poslalo zadevo Višjemu sodišču v Ljubljani, da naj reši spor o pristojnosti. Meni, da pri obravnavanem sporu ne gre za spor iz najemnega razmerja iz 3. točke drugega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožeča stranka zahteva povrnitev vlaganj v poslovni prostor, v lasti tožene stranke po prenehanju najemne pogodbe oziroma znesek za katerega je bila tožena stranka okoriščena.

2. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Po določbi prvega odstavka 30. člena ZPP so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Zakon torej kot primarno merilo za razmejitev pristojnosti med okrožna in okrajna sodišča določa vrednost spora. V posebej določenih primerih pa kot odločilno merilo za razmejitev pristojnosti med navedeni vrsti sodišč določa pravni temelj spornega razmerja. Tako je v 3. točki drugega odstavka 30. člena ZPP določeno, da so okrajna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna, da sodijo v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij. Gre za spore o (ne)obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, o veljavnosti najemne ali zakupne pogodbe, izpraznitvene tožbe, odpovedne tožbe in tožbe za plačilo najemnine ali zakupnine. Omenjeno določbo ZPP je treba razlagati tako, da v pristojnost okrajnega sodišča spada tudi reševanje sporov, ki so v tesni zvezi oziroma izvirajo iz najemnih in zakupnih razmerij. 1

4. V skladu z določilom drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Iz tožbenih trditev izhaja, da sta se stranki v najemni pogodbi dogovorili, da se bodo sredstva (120.000,00 EUR), ki jih je v prostor, ki je predmet najema, vložil tožnik, vsako leto amortizirala za 5 % oziroma 6.000,00 EUR. To pomeni, da bi se v 20-ih letih zaradi rabe nepremičnine na podlagi najemne pogodbe odpisala. Ker je prišlo do predčasne prekinitve najemne pogodbe, amortizacije vloženih sredstev zaradi rabe ni mogoče upoštevati in jih je po trditvah tožbe, toženec dolžan vrniti. Temelj nastanka spornega razmerja med pravdnima strankama je torej določba najemne pogodbe o načinu upoštevanja vloženih sredstev v predmet najema. Pravni temelj vtoževane denarne obveznosti pa je v odpadli navedeni pogodbeni podlagi. To vodi v zaključek, da obravnavani spor izvira iz najemnega razmerja. Višje sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za sojenje pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

1 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 196.