Appeal dismissed because appellant is neither an heir nor a legatee and thus not a party to the succession proceedings.
Legislator-Zusammenfassung
KI-generiertThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request to annul a clause regarding the finality of a succession judgment. The appellant argued procedural violations regarding the delivery of a succession judgment and the handling of a pending contract dispute, claiming she was a legatee or a claimant entitled to separation of the estate. The court ruled that the appellant is neither a legatee nor a claimant under the Succession Act, meaning she is not a party to the succession proceedings and therefore lacks standing to challenge the succession judgment or its finality clause.
Legislator-Regeste
KI-generiertZakon o dedovanju 85. člen; Zakon o pravdnem postopku 365. člen: An individual who is not an heir, legatee, or claimant under the Succession Act lacks standing to file an appeal against a succession judgment or request its annulment.
Schlagwörter
KI-generiertZitierte Gesetzesbestimmungen
KI-generiertVerwandte Entscheide
KI-generiertVolltext
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
[JEDRO]
Pritožnica ni niti volilojemnica, niti ločitvena upnica, in posledično ni stranka zapuščinskega postopka. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni podan razlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju niti za dovoljenost pritožbe zoper sklep o dedovanju.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju D 984/2016 z dne 23. 10. 2017 in zavrglo pritožbo zoper navedeni sklep, ki sta ju vložila G. P. in B. K.
2. Pritožnica v pritožbi zoper sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da klavzulo o pravnomočnosti razveljavi in pritožbi zoper sklep o dedovanju ugodi. Trdi, da je potem, ko je bil pravdni postopek zaradi umika tožbe ustavljen, zahtevala nadaljevanje postopka zaradi volila oziroma ločitvene terjatve na premoženju podsklada Triglav R. Ker ima položaj stranke, bi ji moralo sodišče vročiti sklep o dedovanju. Z opustitvijo vročitve je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
Zmotno je stališče v izpodbijanem sklepu, da kuponi, ki jih je imel zapustnik ob sklenitvi pogodbe, sodijo v zapuščino. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-2) je dopuščal razpolaganje za primer smrti, le za preknjižbo je upravičenec potreboval odločbo sodišča. Po ZISDU-3 pa je dopustna preknjižba tudi na podlagi javne listine.
Čeprav je sodišče prve stopnje vedelo, da teče pravda o veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, je sàmo odločilo o tem vprašanju, kar predstavlja grobo kršitev pravil o litispendenci.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da pritožnica ni niti volilojemnica, niti ločitvena upnica in posledično ni stranka zapuščinskega postopka. Ker ni stranka zapuščinskega postopka, ni podan razlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju niti za dovoljenost pritožbe zoper sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje se je oprlo na določbe Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), po katerih so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), se pravi osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila, in upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča (143. člen ZD).
5. Pritožbeno stališče, da je pritožnica, ki svojo pravico do pridobitve investicijskih kuponov opira na pogodbo o preužitku in o dosmrtnem preživljanju, volilojemnica oziroma ločitvena upnica, je zmotno. Volilojemnik je oseba, ki mu oporočitelj v oporoki zapusti eno ali več stvari ali pravico, ali naloži dediču, da iz zapuščine v njeno korist kaj da, stori, opusti ali trpi (prvi odstavek 85. člena ZD), pritožničina pravica pa (po njenih trditvah) temelji na pogodbi, sklenjeni z zapustnikom. V podatkih spisa tudi ni podlage za zaključek, da je pritožnica predlagala ločitev zapuščine v smislu 143. člena ZD.
6. Ker je stališče izpodbijanega sklepa, da pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, pravilno in ker posledično nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ostali pritožbeni očitki, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o dedovanju, niso pomembni.
7. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).